Telesna teža v nosečnosti se normalno poveča do poroda za 10 do 12 kg in se po porodu zmanjša na normalno.

Pri nekaterih ženskah pa je telesna teža po porodu prekomerna. Pri enih je bila telesna teža že pred zanositvijo prevelika, druge so se preveč zredile v času nosečnosti, tretje pa so nabrale preveč kilogramov po porodu.

Nezadovoljne s svojim videzom se pogosto lotijo hujšanja, tako da skušajo jesti čim manj ali pa poizkusijo s kakšno modno dieto ali najbolj reklamiranim “čudodelnim” pripomočkom za hujšanje.
Pri tem pa se ne zavedajo, da s stradanjem ali neustrezno prehrano škodijo svojemu in zdravju otroka.

Hujšanje po porodu in tudi v času dojenja pa je lahko tudi za zdravje matere in otroka koristno, vendar le kadar je prehrana v času hujšanja ustrezna. To pa je le prehrana, ki vsebuje ves čas hujšanja zadostne količine vseh vitaminov, mineralov, beljakovin, esencialnih maščob in številnih drugih za zdravje potrebnih hranil. Po porodu je to še posebno pomembno, ker so lahko zaradi nosečnosti in dojenja zaloge raznih snovi v telesu matere že pred hujšanjem izčrpane.

Zato je navadno hujšanje brez strokovne pomoči, posebno po porodu, zdravju škodljivo. Ženam, ki bi rade po porodu izgubile odvečno maščobo svetujem pred hujšanjem posvet z zdravnikom.

V Sloveniji imamo že več let ambulante za hujšanje, kjer hujšanje poteka pod kontrolo in navodilih zdravnika in kjer se odpravljajo tudi kozmetične posledice nosečnosti.

Po porodu se tek običajno spremeni. Želodca po porodu ne moti več povečana maternica in zato lahko sprejme več hrane, ne da bi se pri tem pojavljalo neprijetno tiščanje po zaužitem obroku. Tudi po porodu naj ženska uživa po 4 do 6 obrokov hrane na dan.

Sicer pa se prehrana matere ki doji, in tiste, ki ne doji, po kakovosti kot tudi po količini nekoliko razlikujeta. Mati, ki ne doji, običajno nima povečanega teka. Takoj po porodu lahko preide na prehrano, kakršno je imela pred nosečnostjo.

Mati ki doji, naj praviloma uživa tako po količini kot kakovosti nekoliko krepkejšo hrano, npr.: za 850 ml mleka potrebuje dnevno cca. 3,3 MJ dodatne hrane na dan. V prehrani naj bi dobila le za približno 2,1 MJ energijske vrednosti dodatne hrane, preostale hranilne sestavine, to je 0,83 do 1,25 MJ naj bi črpala iz zalog energije v maščobnem tkivu. Večja količina zaužite hrane bi povzročila nalaganje maščob oziroma rejenje.

Če dojenje traja več kot 3 mesece in če je telesna teža matere manjša od idealne ali če doji dvojčka, lahko dodamo dnevni prehrani energijski dodatek, ki ima več kot 2,1 MJ na dan. Poleg energijskih dodatkov mora mati ki doji dobiti še dodatke najpomembnejših hranil.

Če je energijski dodatek predvsem v obliki čistih oglikovih hidratov (sladkor, riž, testenine, kruh), se mleko bogati z nekaterimi nasičenimi maščobnimi kislinami, dodatek finih olj (sončničnega, koruznega, olivnega) pa poveča količino nenasičenih maščobnih kislin v mleku.

Energijska vrednost materinega mleka je odvisna od prehrane in znaša približno 300 kJ/100 ml mleka. Pri nedohranjenih materah je v mleku manj maščob in je zato energijska vrednost mleka lahko manjša. Tako dobi dojenček nekoliko manj potrebne energije. Nezadostna prehrana matere pa ne vpliva na količino mleka.

Presenetljivo je, da je količina beljakovin v materinem mleku običajno ustrezna kljub nedohranjenosti matere. Vendar pa naj bi zaradi zdravja doječe matere njena prehrana vsebovala vsaj 20 g beljakovin več kot prehrana nosečnice.
Tem dodatnim potrebam po beljakovinah zadosti že z dodatkom 6 dcl mleka ali 100 g pustega mesa.
Če vsebuje prehrana matere premalo beljakovin ali jih zaužije v obliki manjvrednih beljakovin (npr. žita), je količina beljakovin v mleku ustrezna, ni pa zadostna njihova biološka vrednost.
Priporočljivo je, da doječa mati zaužije potrebne dodatne beljakovine z mlekom ali morskimi ribami.  Doječe vegetarianke naj bi potrebne dodatne beljakovine zaužile v obliki stročnic, npr. od 150 do 200 g fižola dnevno poleg osnovne zdrave prehrane.

Z ustrezno kombinacijo živil, predvsem pa z ustrezno količino mesa, stročnic, mleka ter najmanj od 200 do 300 g sadja in zelenjave dnevno, dobi ženska po porodu tudi vse potrebne vitamine in rudnine in ne potrebuje nobenih dodatkov v obliki tablet ali podobnih prehranskih dodatkov.

Pri večji količini v vodi topnih vitaminov (vitamina C in B), in soli se te snovi lahko v večji količini pojavijo v materinem mleku. Večja količina železa in fluora ter v maščobi topnih vitaminov (A, D, E, K) pa ne poveča količine teh snovi v materinem mleku. Če materi manjka vitaminov, jih primanjkuje tudi v mleku.

Potrebe po kalciju se med dojenjem povečajo za približno 400 mg na dan.  Dovolj kalcija dobi mati najpreprosteje tako, da popije 1 liter mleka na dan oziroma ga vključi v mešano prehrano. Če mati ne prenese mleka, ga nadomesti z mlečnimi izdelki ali morskimi ribami (npr. sardelicami). Če mati ne dobi zadostne količine kalcija s hrano, ga črpa iz svojega okostja.

Mati, ki doji lahko uživa vsa naravna živila. Nekatere zatrjujejo, da imajo več mleka, če pijejo pivo, uživajo energijsko gostejšo hrano, mleko, itd. Mati lahko pije pivo (1 do 2 steklenici na dan) če ji to prija, seveda priporočam pivo brez alkohola. Sicer pa naj se čim bolj izogiba alkoholnim pijačam, zlasti žganim, večjim količinam čaja in kave, cigaretam im močno začinjenim jedem. Nikotin, kofein, tein, alkohol in druge snovi prehajajo v materino mleko in v večjih količinah škodujejo otroku.

Neredko, po zaužitju določene hrane, dobi dojenček prebavne motnje ali izpuščaje na koži. Ta živila naj doječa mati omeji ali začasno izključi iz svojega jedilnika.
mag. Vladimir Pirnat, dr.med.
specialist interne medicine in diplomirani psiholog

V razvitih deželah in v deželah v razvoju število debelih otrok narašča. V ZDA je debel vsak peti otrok, pri nas pa ima prekomerno telesno težo že 12 % šoloobveznih otrok.
Tudi pri otrocih in mladostnikih se lahko zaradi debelosti pojavljajo težave z zdravjem,  na primer povišan krvni tlak, ortopedski problemi in druge motnje.
Za mladostnika je prekomerna telesna teža pogosto tudi psihološki problem (ker ga zbadajo vrstniki  mu vcepljajo občutek manjvrednosti).
Številne raziskave ugotavljajo povezanost med debelostjo v zgodnjem otroštvu in poznejšim obdobjem. Otroci, ki pridobijo preveč kilogramov, se jih večinoma nikoli ne znebijo.
Zato je za zdrav razvoj otroka in mladostnika pa tudi za boljše zdravje v odraslem obdobju potrebno, da skušajo starši prekomerno težo otroka čimprej normalizirati.
Hujšanje z dietami brez strokovne pomoči je lahko za zdravje in razvoj  otroka ali mladostnika škodljivo ali celo nevarno. Bolje je da, poizkusijo starši izboljšati prehrano otroka in povečati njegovo telesno aktivnost.
Otrok in mladostnik naj bi užival dnevno 5 obrokov hrane. Prehrana naj vsaki dan vsebuje vse vitamine, minerale, dovolj beljakovin in drugih za zdrav razvoj otroka ali mladostnika potrebnih hranil.
Predvsem naj se otroci in mladostniki izognejo vmesnim prigrizkom in prigrizkom pred računalnikom ali televizijskim sprejemnikom (sladkarije, pražen krompirček, čokolada, napolitanke, gašenje žeje s kaloričnimi napitki) ter hitre ulične prehrane.
Otrok ni dobro nagrajevati s hrano (npr. čokolado), raje mu “darujmo” svoj prosti čas. Prav tako ni dobro, da mu popolnoma prepovemo slaščice, saj prepovedano še bolj vabi.
Starši, ki ne najdejo prostega časa za telesne dejavnosti, nekateri tudi za pripravo rednih obrokov ne, dajejo svojim otrokom zelo slab zgled. Takšni otroci so prepuščeni privzgoji telesne nedejavnosti in slabih prehranjevalnih navad, ki jih velikokrat spremljajo celo življenje ali pa jih s težavo spremenijo.
Kadar je telesna teža pri otroku ali mladostniku prevelika in je ni uspelo zmanjšati s pravilnejšo prehrano in povečano telesno aktivnostjo, pa je za pravilni razvoj in zdravje otroka najbolje poiskati ustrezno strokovno pomoč.
V mojih ambulantah za hujšanje v Mariboru, Ljubljani in Ankaranu že več let  hujšamo tudi otroke in mladostnike.
Otroci, če so motivirani hujšajo običajno med 4 in 8 kg mesečno. V času hujšanja je potrebno prihajati v ambulanto redno enkrat tedensko zaradi napotkov glede prehrane in elektroakupunkture.
Zaželjeno je, da prihaja z otrokom v ambulanto oseba, ki bo skrbela za pravilno izvajanje prehrambenih navodil.

Pri sestavi jedilnika upoštevamo vse potrebe po hranilih v času rasti.
Predpisani jedilniki so sestavljeni iz vsakdanjih živil. Posebno pozorni smo, da prehrana vsebuje ves čas hujšanja dovolj vitaminov, mineralov, beljakovin, esencialnih maščob in vseh za razvoj in ohranitev zdravja  potrebnih sestavin. Zato med hujšanjem ni potrebno dodajati  vitaminov ali drugih dodatkov in ni nobenih omejitev glede psihičnih ali fizičnih naporov.

Da je hujšanje olajšano izvajamo elektroakupunkturo. Ta ni boleča, ker se izvaja  s pomočjo aparata brez zabadanja igel. Z njo se zmanjša apetit in izboljša počutje, zato poteka hujšanje praviloma brez občutkov lakote, glavobolov, slabosti in drugih težav, ki običajno spremljajo manj kalorično prehranjevanje. Kot  pomoč pri hujšanju jo priporoča tudi Svetovna zdravstvena organizacija.

Težje kot shujšati, pa je težo po hujšanju obdržati. Za trajni rezultat hujšanja je potrebno po končanem hujšanju korigirati prehrambene navade in/ali odpraviti psihogene dejavnike za neustrezno prehranjevanje – kar pa izvajamo med kontrolnimi obiski v ambulanti po končanem hujšanju.

Hujšanje zelo pozitivno deluje na samopodobo otroka in mladostnika, zato so po zmanjšanju prekomerne telesne v šoli in tudi na drugih področjih pogosto uspešnejši.

mag. Vladimir Pirnat, dr.med.
specialist interne medicine in diplomirani psiholog

Večina ljudi v razvitem svetu se je v svojem življenju že vsaj enkrat lotila hujšanja.

Običajno poizkušajo povečano količino telesne maščobe zmanjšati s katero izmed diet, ki
so med laiki tisti trenutek moderne, s stradanjem oz. postom ali s pomočjo reklamiranih
pripravkov, ki navadno obljubljajo »čudodelno izgubo maščobe«, itd.

Pri večini pa se že nekaj dni po začetku hujšanja pojavijo vrtoglavice, glavobol, povečana
živčnost in druge težave, zaradi katerih hujšanje prekinejo.

V tem sestavku bi želel opozoriti predvsem na nekatere oblike hujšanja, ki so lahko našemu
zdravju škodljive ali celo nevarne:

• post

Nekateri ljudje poskušajo shujšati tako, da pijejo le vodo. Ker se zaradi posta apetit še poveča,
mnogokrat po postu pridobijo še več kilogramov kot so jih med postom izgubili.
Telesna teža se prve dni hitro manjša, predvsem zaradi izgube vode iz telesa. To pa lahko
povzroči padec krvnega tlaka, vrtoglavice in kolaps (onesvestico).
Če post traja več dni, lahko pride zaradi elektrolitskih motenj in pomanjkanja hranil do zdravju
škodljivih in celo življenjsko nevarnih zapletov.

• neustrezne diete

Pravilno sestavljena shujševalna dieta, naj bi bila kljub manjši količini kalorij v prehrani,
uravnotežena. To pomeni, da mora prehrana v času hujšanja vsebovati vse tiste hranilne snovi, ki
jih naše telo potrebuje za zdravo delovanje.

Nemalokrat ljudje bolj zaupajo dietnim napotkom, ki jih priporočajo znane osebe (npr.: filmske
igralke, glasbeniki, manekenke, ipd.).Večina teh diet je neuravnoteženih in včasih zaradi
pomanjkanja hranil, ki jih naše telo potrebuje, lahko tudi zdravju škodljiva.

• nadomestki za obroke

Kemična sestava teh izdelkov je zelo različna, skupno pa jim je, da niso uravnoteženi. V
nekaterih je premalo beljakovin, v drugih pa preveč enostavnih ogljikovih hidratov.
Slabost teh nadomestkov je tudi, da jih navadno popijemo kot tekočino. Zato ker nismo žvečili,
nam ne dajejo občutka sitosti.

Ob nadomestkih za hrano grozi tudi nevarnost, da se v zavesti pretežkih ljudi razvije strah pred
naravnimi živili in pravilnim načinom prehranjevanja.

• »čudodelni« pripravki

Pri hujšanju naj bi pomagale rastline, ki “jedo” maščobe, shujševalni čaji in obloge iz morskih
trav. Lahkovernim je vsaka rastlina dobrodošla, samo da obeta hujšanje brez truda in ob
kakršnikoli prehrani.
Kdo še ni slišal, da ananas vsrkava maščobe ?
Podobno je tudi z drugimi rastlinami, ki naj bi pomagale pri hujšanju (npr. javor, alge, kitajska
zelišča). Čim bolj je rastlina eksotična, tem prej se pustijo ljudje prepričati v njene čudodelne
učinke.

• zdravila

Za hujšanje ponekod uporabljajo zdravila ki zmanjšujejo tek ali zmanjšujejo vsrkavanje maščobe
iz črevesa. Ta zdravila največkrat ne odpravljajo vzrokov čezmerne ješčnosti, zato je njihov
uspeh v najboljšem primeru kratkotrajen. Zaradi možnosti tudi nevarnih sopojavov, je pri
njihovem predpisovanju potrebna skrajna previdnost.

Zanesljivo neučinkovito in za zdravje škodljivo pa je kadar poskušajo ljudje hujšati s pomočjo
zdravil ki pospešujejo izločanje urina (diuretiki) in odvajal (laksativi).

• pretirana aktivnost in pripomočki

Nekateri ljudje s prekomerno težo, ki poprej niso bili kaj dosti telesno aktivni se lotijo hujšanja z
prekomerno telesno aktivnostjo.
Potrebno jih je opozoriti, da je lahko pri netreniranih osebah kampanjska in prekomerna telesna
aktivnost zdravju škodljiva in nevarna.

Posebno nevarno je med telesno aktivnostjo nositi neprepustna oblačila. Zaradi neprepustnih
oblačil telo ne more oddajati toplote. To pa poveča potenje, izgubo vode in elektrolitov,
preobremenjuje srce in povečuje nevarnost kapi.

Kadar želite sami zmanjšati svojo telesno težo, priporočam bolj redno in uravnoteženo
prehrano, opustitev sladkorja, sladkarij, kaloričnih pijač in ustrezno povečanje telesne
aktivnosti.

Kadar s tem ne uspete, posebno pa če imate poleg povečane telesne teže še zvišan krvni tlak,
povečano količino sladkorja ali maščob v krvi ali jemljete zdravila, priporočam da poiščite
strokovno pomoč pri zdravniku in ne nasedate neustreznim svetovalcem ali zavajajočim
reklamam.

mag. Vladimir Pirnat, dr.med.
specialist interne medicine in diplomirani psiholog

Imunski sistem in način, kako se bo telo borilo proti okužbam, podedujemo. Nanj pa lahko kljub temu v veliki meri vplivajo dejavniki iz okolja. Eden od najpomembnejših je hrana, ki jo zaužijemo. Hrana vsebuje vitamine, mineralne snovi, elektrolite, maščobne kisline, aminokisline in še druge kompleksnejše sestavine, za katere raziskave dokazujejo, da lahko izboljšajo obrambo telesa proti bakterijam in virusom. Te snovi igrajo tudi precejšnjo vlogo pri obrambi pred rakastimi tvorbami, ki nastajajo v telesu in odmirajo v skladu z delovanjem imunskih mehanizmov.

Med živili, ki pozitivno vplivajo na obrambni mehanizem telesa, ima navadni jogurt (najbolje s srednjo vrednostjo vsebnosti maščob) zelo pomembno vlogo. Že dolgo je znano, da lahko jogurt ubija in onesposablja bakterije, spodbuja delovanje celic ubijalk, pospešuje nastajanje protiteles. V raziskavah so ugotovili, da uživanje samo 170 g jogurta dnevno preprečuje prehlade, nahod, diarejo tako pri mladostnikih kot pri starejših. Simptomi nahoda so se ublažili, prehladov je bilo za 25% manj.

V času prehladov in gripe je potrebno piti veliko tekočine (voda, limonada, zeliščni čaji brez sladkorja). Vroče tekočine so boljše kot hladne, ker razširijo žile v sluznicah žrela, da so bolj prekrvljene in tako do vnetega področja pride več celic ubijalk, ki obračunajo z vsiljivci. Dokazano je tudi, da vročina sama po sebi slabi viruse.

Sadje in zelenjava ugodno vpliva v boju proti bakterijam in virusom. Raziskave kažejo, da beta karoten, ki ga najdemo v suhih marelicah (pozor, preveč suhega sadja lahko vpliva na dvig telesne teže), korenju, blitvi, špinači,ohrovtu, bučkah, zeleni solati, krepi imunsko obrambo. Poleg beta karotena je potrebno zaužiti veliko vitamina C, ki se nahaja v peteršilju, papriki (tudi mleti rdeči papriki), jagodah, kiviju, pomarančah… Odličen antiseptik je tudi ingver, ki uničuje viruse gripe. S količino sadja moramo biti previdni, saj vsebujejo sladkorje, ki lahko v večjih količinah vplivajo na povišanje telesne teže. Zanesljiva krepilca imunskega sistema sta tudi česen in čebula. Sta odlična v boju proti virusom, bakterijam in glivam. Kadar imate občutek praskanja v žrelu, pojejte malo česna in čebule. Če to naredite dovolj zgodaj, morda ne boste zboleli, saj uničujeta viruse, ki povzročajo prehlad in gripo. Proti virusom gripe pa je učinkovit tudi ingver, najbolje ga je malo nastrgati v solato ali pa iz nekaj ingverjevih rezin in malo cimeta pripraviti okusen čaj.

Potrebno je jesti hrano, v kateri je veliko cinka. Če cinka ni, se imunski sistem ne more brezhibno boriti proti sovražniku. Otroci in odrasli, ki jim primanjkuje cinka, so večkrat prehlajeni in dovzetni za infekcije dihalnih poti. Že manjši vsakodnevni odmerki so pomembni. Najbogatejši vir cinka so ostrige, nekaj cinka pa vsebuje tudi dušena govedina, puranovo meso, lubenica, semenke bučk.

Z mastno hrano pa imunski sistem obremenimo, saj zavira aktivnost celic, ki se borijo proti okužbam. Imunska živahnost je odvisna od vrste maščob, ki jo zaužijemo. Omega 3 maščobne kisline, ki se nahajajo v ribjem olju, povečujejo odpornost, nevarne pa so rastlinske nenasičene maščobne kisline (omega 6 maščobne kisline), ki prevladujejo v koruznem olju, olju oljne repice in olju iz semena sončnic. Te zavirajo imunski odziv, hitreje oksidirajo in s tem ustvarjajo proste radikale, ki poškodujejo naše celice. Olje vsebuje veliko energije, zato je potrebno količino olja omejiti na čajno žličko dnevno.

Kozarec vina pri kosilu prav tako ugodno vpliva na boj proti okužbam. Ugoden učinek vina je morda posledica snovi, ki pridejo vanj med fermentacijo iz jagodnih lupin, hkrati pa tudi sam alkohol uničuje škodljive organizme. Eden od zdravnikov, ki so raziskovali učinek vina na organizem pravi, da je manj verjetno, da se nekdo okuži z Salmonelo, če je ta prisotna v hrani, če poleg tega spije še merico vina ali merico žganja.

mag.Vladimir Pirnat, dr.med

Jožica Petan, dr.med.

Prekomerna prehranjenost (ITM med 25 in 30) in debelost (ITM nad 30) nista le kozmetični problem, ampak močno povečata tveganje za razvoj kroničnih bolezni. Debelost je leta 1997 WHO (Svetovna zdravstvena organizacij) uvrstila med kronične presnovne bolezeni, za katero je značilno čezmerno kopičenje maščevja v telesu in evidentno ogroža zdravje.

Večja dostopnost hrane, neuravnotežena in neredna prehrana ter nezadostna telesna dejavnost povečujejo delež prekomerno prehranjene populacije tudi v Sloveniji.

Z večanjem telesne teže se poveča tveganje za razvoj različnih bolezni, med njimi srčno-žilnih, ki so med pogostejšimi. Poveča se tveganje za razvoj visokega krvnega tlaka (arterijske hipertenzije). Na začetku stanje navadno ne povzroča simptomov. Povišan tlak v arterijah povzroča škodo v notranjem delu žilne stene , ki se poškoduje, se vname in vanjo lažje prodirajo maščobne molekule, ki na teh mestih tvorijo maščobne plake. Ti ožijo svetlino žile. Začne se kronični proces ateroskleroze, ki pomeni napredujoče vnetno dogajanje v steni arterij po telesu in nalaganje maščobe v stenah žil.

Maščobni plaki ožijo svetlino arterij in preprečujejo, da tkiva dobijo zadostno količino hranil in kisika. Velikokrat so prizadete arterije, ki prehranjujejo srce. Maščobni plaki lahko celo zaprejo srčno arterijo in zmanjšajo pretok krvi k srčni mišici. Ob naporu na primer, ko srce potrebuje več kisika, to povzroči nastanek simptomov v smislu prsne bolečine in lahko vodi v srčni infarkt, ki je najpogostejši vzrok smrti v razvitem svetu. Lahko pa le odmre tisti del srčne mišice, ki ga je ta žila prehranjevala. Posledica tega je popuščanje srca, težka sapa ob naporu, zastajanje tekočine v pljučni cirkulaciji …

Podobno kot na arterijah, ki prehranjujejo srce, se maščobni plaki tvorijo tudi po drugih arterijah; lahko na aorti, trebušnih vejah aorte, arterijah nog … Če te arterije prehranjujejo možgane, lahko preprečijo dotok hranil in kisika do možganov, kar vodi v možgansko kap, ki pa je drugi najpogostejši vzrok smrti in prvi vzrok invalidnosti v razvitih državah. Zapleti povišanega krvnega tlaka so še okvare ledvic, oči, srčno popuščanje. Arterijska hipertenzija tako posredno in neposredno vodi k razvoju bolezni in ji pravimo tihi ubijalec.

Debelost povečuje tveganje za razvoj sladkorne bolezeni tipa 2. V normalnih pogojih se hrana s pomočjo encimov razgradi in pretvori v glukozo, ki jo kri dostavi do celic, kjer se porabi za energijo. Za dostavo in porabo glukoze  je potreben inzulin (hormon trebušne slinavke). Pri sladkorni bolezni je izločanje inzulina nezadostno. V jetrih se posledično tvori več glukoze, ampak je mišice in maščobne celice ne morejo porabiti za svoje delovanje. Glukoza se začne izločati z urinom. Bolnik večkrat dnevno in več urinira in je hkrati zelo žejen. Ker ne more izkoristiti glukoze iz krvi, je bolnik tudi zelo lačen, poje več, a kljub temu hujša, saj se glukoza iz telesa izgublja z urinom. Bolniki z neurejeno sladkorno boleznijo se slabo počutijo, so zaspani in utrujeni, ne zmorejo težjih telesnih naporov. Pojavi se lahko nejasen vid. Rane se težje celijo, bolj so nagnjeni k okužbam. Bolniki so lahko nekaj let še brez težav, zdravljenje z inzulinom potrebujejo šele po več letih ali celo desetletjih trajanja bolezni. Stanje vodi v zgodnejšo smrt, razvoj bolezni srca in ožilja, razvoj ran, ki se težko celijo, slepoto, bolezni ledvic, bolezni živčevja.

Pojavi se večja verjetnost za porušeno razmerje maščobe v krvi. Poviša se količina LDL (»slabega« holesterola) in zniža vrednost HDL (»varovalnega« holesterola), kar vodi v razvoj srčno-žilnih bolezni.

Pojavi se lahko metabolni sindrom, ki je ime za skupino rizičnih faktorjev, ki povišajo tveganje za razvoj že prej opisanih bolezni. Diagnoza metabolnega sindroma se postavi, če ima oseba vsaj tri od naštetih faktorjev tveganja:

• obseg pasu pri ženskah večji od 80 cm in pri moških večji od 94 cm (obvezno merilo)

in še dva od naslednjih naštetih kriterijev:

• raven trigliceridov v krvi na tešče presega 1,7 mmol/l,
• raven HDL-holesterola v krvi na tešče je nižji od 1,03 mmol/l pri moških in nižji od 1,29 mmol/l pri ženskah,
• zdravljena hiperlipoproteinemija,
• raven krvnega sladkorja na tešče presega 5,6 mmol/l ali že odkrita in zdravljena sladkorna bolezen tipa II,
• sistolični (višji) krvni tlak presega 130 mmHg, diastolični (nižji) krvni tlak presega 85 mmHg.

Trebušni tip debelosti ima večina moških in več kot polovica žensk po 45. letu starosti. Povečan obseg pasu ima lahko tudi marsikateri posameznik, ki ima le prekomerno telesno težo (ITM med 25-30). Metabolni sindrom je treba zdraviti, saj je z njim povezano tveganje za nastanek bolezni srca in ožilja, katere posledice (srčni infarkt in možganska kap) so še vedno najpogostejši vzrok smrti v razvitih državah sveta. Zavedati se moramo, da znižanje telesne teže in normalizacija obsega pasu pomembno vplivata na preostale bolezenske značilnosti metabolnega sindroma. Izboljšajo se namreč prav vsi spremljajoči bolezenski znaki, tako da zdravljenje z zdravili potrebuje le manjšina bolnikov. Za zmanjšanje količine maščobe v telesu je potrebno hujšanje pod vodstvom zdravnika specialista internista, ki bo nadziral tudi druge spremljajoče bolezenske znake z ustrezno izbiro diete in morda zdravil, nujna pa je tudi individualno izbrana in vodena telesna dejavnost, ki pomembno vpliva na raven varovalnega HDL-holesterola.

Določene oblike rakavih obolenj (npr. rak debelega črevesa, dojke, endometrija (maternice), žolčnika, prostate) so prav tako povezane s prekomerno prehranjenostjo in debelostjo. Tudi neplodnost (infertilnost) je lahko povezana s prekomerno prehranjenostjo.

Visok ITM je povezan tudi z zgodnejšo obrabo sklepov in hrbtenice (degenerativnega obolenja), ki je najpogostejša oblika ortopedskih težav pri odraslih. Gre za mehansko obrabo sklepnega hrustanca, zaradi katere lahko sčasoma pride do poškodbe vezivnih delov sklepa in sklepnega dela kosti. Najprej se pojavi bolečina, ki jo bolniki navadno opišejo kot globoko ali utripajočo bolečino, ki je pogosto močnejša zjutraj po vstajanju. Poleg tega je navadno prisotna še šibkost mišic ob degenerativno spremenjenem sklepu. Kasneje se pojavijo težave z vstajanjem in hojo. Najpogosteje so prizadeti nosilni sklepi: kolena, kolki in ledveno-križnični del hrbtenice.

Maščoba se nalaga tudi okrog vratu in v področju mehkega neba, kar zožuje dihalno pot in povzroča težave z dihanjem. Pojavlja se dušenje (apnea med spanjem), ki je pogost pojav pri prekomerno prehranjenih ljudeh. Ti ljudje imajo v spanju pavze med dihanjem ali pa obdobja plitkega dihanja. Pogosto se ob zoženju dihalnih poti pojavlja tudi smrčanje.

Poveča se tudi pojavnost žolčnih kamnov. Žolčni kamni so skupki kristalov v žolčniku ali v žolčevodih, ki merijo v premeru do nekaj centimetrov. Lahko se pojavijo tudi pri mladostnikih, ki imajo visok ITM. Najpogosteje so sestavljeni iz holesterola. Kamni lahko privedejo do vnetja žolčnika, žolčevodov, trebušne slinavke ali jeter.

Debelost vpliva tudi na psihično počutje, saj lahko povzroča depresijo, manjšo samozavest, zmanjša kakovost življenja.

Zaradi vseh tveganj za razvoj bolezni je potrebno debelost zdraviti. Zdravljenja se je potrebno lotiti na več nivojih; motiviranemu posamezniku je potrebno racionalno omejiti dnevni vnos kalorij z uravnoteženim jedilnikom, dolgoročno pa je potrebno odpraviti/zmanjšati psihološke vzroke za nastanek debelosti, ki so navadno trdovratni. Za dolgoročno vzdrževanje telesne teže je nujno spremeniti življenjski slog, v katerega je vključena tudi telesna aktivnost.

Po zmanjšanju ali normalizaciji telesne teže se številne bolezni ublažijo ali izginejo. V naših ambulantah bolnikom med hujšanjem zelo pogosto zmanjšamo ali ukinemo zdravila, ki so jih pred redukcijo telesne teže mnogo let jemali zaradi povečanega krvnega tlaka, težav s srcem,  sladkorne bolezni, migrene, bolečin v sklepih, hrbtenici in drugih bolezni.

mag.Vladimir Pirnat, dr.med.

Jožica Petan, dr.med.

Zdravila

Za hujšanje ponekod uporabljajo zdravila, ki zmanjšujejo tek ali zmanjšujejo vsrkavanje maščobe iz črevesa. Ta zdravila največkrat ne odpravljajo vzrokov čezmerne ješčnosti, zato je njihov uspeh v najboljšem primeru kratkotrajen. Zaradi možnosti tudi nevarnih sopojavov je pri njihovem predpisovanju potrebna skrajna previdnost.

Zanesljivo neučinkovito in za zdravje škodljivo pa je, kadar poskušajo ljudje hujšati z jemanjem zdravil, ki pospešujejo izločanje urina (diuretiki), in odvajal (laksativi).

Rastlinski pripravki

pomagale pri hujšanju (npr. javor, alge, kitajska zelišča). Čim bolj je rastlina eksotična, tem prej se pustijo ljudje prepričati o njenih čudodelnih učinkih.

Prevelika aktivnost in pripomočki

Nekateri ljudje s čezmerno težo, ki poprej niso bili kaj dosti telesno aktivni, se lotijo hujšanja s čezmerno telesno aktivnostjo. Treba jih je opozoriti, da je lahko pri netreniranih osebah kampanjska in prenaporna telesna aktivnost zdravju škodljiva in nevarna. Posebno nevarno je med telesno aktivnostjo nositi neprepustna oblačila. Zaradi neprepustnih oblačil telo ne more oddajati toplote. To pa poveča potenje, izgubo vode in elektrolitov, preobremenjuje srce in povečuje nevarnost kapi.

Kadar želite sami zmanjšati svojo telesno težo, priporočam bolj redno in uravnoteženo prehrano, opustitev sladkorja, sladkarij, kaloričnih pijač in ustrezno povečanje telesne aktivnosti.

Kadar s tem ne uspete, posebno če imate poleg povečane telesne teže še zvišan krvni tlak, povečano količino sladkorja ali maščob v krvi ali jemljete zdravila, je za zdravo in uspešno hujšanje navadno potrebna pomoč ustreznega zdravnika.

Vzroki debelosti

V več kot 99 % je prekomerna telesna teža posledica napačnih prehrambenih navad in psihogenih dejavnikov.
Najpogostejše napačne prehrambene navade so neredno prehranjevanje in vmesni grižljaji, uživanje energijsko pregoste hrane, neustrezna kombinacija živil,…
Psihogeni dejavniki pa povzročajo,da posegamo po hrani zato,da ublažimo stresno napetost,se potolažimo, omilimo občutke dolgočasja ali osamljenosti, nadomeščamo pomanjkanje ljubezni, idr.
Manj od 1 % ljudi je debelih zaradi dednih dejavnikov ali bolezni (npr. motenega delovanja ščitnice).

Posebnosti pri hujšanju

Med hujšanjem doječi materi dodamo k dieti vsa tista hranila, ki jih zaradi dojenja izgublja. Zato ob pravilni prehrani hujšanje ne ogroža zdravja matere, ne vpliva na kvaliteto ali količino mleka in ne skrajša trajanje dojenja.

Otroci, če so motivirani hujšajo zelo uspešno. Pri sestavi njihovega jedilnika upoštevamo vse potrebe po hranilih v času rasti. Hujšanje zelo pozitivno vpliva na njihovo samopodobo in nemalokrat so zato v šoli uspešnejši.

Zaželjeno je, da prihaja z otrokom v ambulanto oseba, ki bo skrbela za pravilno izvajanje prehrambenih navodil.
Pri športnikih lahko s pravilno prehrano med hujšanjem preprečimo izgubo mišične mase. Zaradi manjše količine telesne maščobe so športni rezultati po hujšanju praviloma boljši.
Zaradi ustrezne diete, zmanjšanja telesne maščobe in akupunkture se med hujšanjem pri večini bolnikov bolezenske težave zmanjšajo, pri nekaterih pa celo izginejo (npr. povečan krvni tlak, prevelika količina holesterola ali maščob v krvi, bolečine v hrbtenici, sklepih,…). Pogosto pri bolnih odmerke zdravil zmanjšamo ali celo ukinemo.

Post

Nekateri ljudje poskušajo shujšati tako, da pijejo le vodo. Ker se zaradi posta apetit še poveča, mnogokrat po postu pridobijo še več kilogramov, kot so jih med njim izgubili.
Telesna teža se prve dni hitro manjša, predvsem zaradi izgube vode iz telesa.
To pa lahko povzroči padec krvnega tlaka, vrtoglavico in kolaps (onesveščenje).
Če post traja več dni, se zaradi elektrolitskih motenj in pomanjkanja hranil lahko pojavijo zdravju škodljivi in celo smrtno nevarni zapleti.

Neustrezne diete

Pravilno sestavljena shujševalna dieta naj bi bila kljub manjši količini kalorij v prehrani uravnotežena. To pomeni, da mora prehrana v času hujšanja vsebovati vse tiste hranilne snovi, ki jih naše telo potrebuje za zdravo delovanje.

Nemalokrat ljudje bolj zaupajo dietnim napotkom, ki jih priporočajo znane osebe (denimo filmske igralke, glasbeniki, manekenke ipd.). Večina teh diet je neuravnotežena in včasih zaradi pomanjkanja hranil, ki jih naše telo potrebuje, lahko tudi zdravju škodljiva.

Nadomestki za obroke

Kemična sestava teh izdelkov je zelo različna, skupno pa jim je, da niso uravnoteženi. V nekaterih je premalo beljakovin, v drugih pa preveč enostavnih ogljikovih hidratov. Slabost teh nadomestkov je tudi, da jih navadno popijemo kot tekočino.
Zato ker nismo žvečili, nam ne dajejo občutka sitosti. Ob nadomestkih za hrano grozi tudi nevarnost, da se v zavesti pretežkih ljudi razvije strah pred naravnimi živili in pravilnim načinom prehranjevanja.