{"autoplay":"true","autoplay_speed":"3000","speed":"300","arrows":"true","dots":"true"}

Program: Svetovalnica za motnje hranjenja MUZA Družba in Javne Storitve, Zdravje

SVETOVALNICA MUZA

Smo Društvo za ustvarjanje in kvaliteto življenja MUZA, znotraj katerega potekata dva projekta: projekt Svetovalnica za motnje hranjenja MUZA in nov preventivni projekt “Tvoje telo?” (Body talk), ki je namenjen mladim od 11. do 14. leta starosti.

1. projekt Svetovalnica za motnje hranjenja MUZA (skrajšano Svetovalnica MUZA) deluje na področju socialnega varstva in je sofinancirana s strani Ministrstva za delo, družino in socialne zadeve, Mestne Občine Ljubljana (Oddelka za zdravje in socialno varstvo) in prispevkov uporabnikov. Zavzemamo se za celosten pogled na problematiko motenj hranjenja (anoreksija in bulimija nervoza, kompulzivno prenajedanje in druge oblike).

Motnje hranjenja obravnavamo kot kompleksen problem – celostno doživljajsko motnjo, ki se v sedanjem trenutku dodatno krepi pod vplivom posledic motnje same (sekundarni vzroki). Primarna vzročna shema motenj hranjenja je zelo kompleksna (sovplivanje družine, družbe, posameznika, dednosti, …).

Z našo dejavnostjo (glej predstavitev svetovalnice) se trudimo nuditi (strokovni izvajalci, prostovoljci in uporabniki) čimbolj ustrezno strokovno pomoč pri problematiki motenj hranjenja v slovenskem prostoru.

2. projekt “Tvoje telo?” je mednarodno zasnovan projekt, ki poteka v obliki preventivnih delavnic za učence v Osnovnih solah ter predavanj za starše in učitelje. Glavni namen projekta je vplivati na graditev pozitivne telesne samopodobe in samospostovanja pri mladih od 11. do 14. leta starosti. Mladi so populacija, ki je najbolj ranljiva za vpliv enostranskih sporočil in podob ki se tičejo telesnega izgleda in s katerimi se srečujemo v današnji družbi (stereotipno prikazane podobe vitkih posameznikov, retuširane fotografije, kult vitkosti, stigmatizacija različnih teles). Glej več pod opis projekta in na spletni strani Dove self-esteem fond. (dopisi njihovo spletno stran). Projekt je sofinanciran s strani Unilever Slovenija in s strani posameznih šol, kjer izvajamo aktivnosti. Projekt je nadaljevanje kampanje Resnična lepota pri Dove.

Na nasi domači strani boste lahko našli nekaj osnovnih informacij, toplo pa ste vabljeni, da v Društvu MUZA sodelujete tudi vi.

Kontakt in informacije:

Društvo MUZA

  • Sedež izvajanja dejavnosti: Ulica stare pravde 11, Ljubljana
  • Tel.: 01 425 03 38
  • Uradne ure: v sredo in četrtek od 13h – 14h
  • Dežurni telefon za moške:
    sreda med 11. in 13. uro (01 425 03 38)
  • Dežurni telefon za otroke in mladostnike:
    sreda med 14. in 15. uro (01 425 03 38, 040 800 524)
  • E-mail: svetovalnica.muza@gmail.com
  • Transakcijski račun Društva MUZA: 07000-0000744177 (Gorenjska banka, d.d. Kranj)
  • Davčna številka: 55199747

Opomba: Društvo Muza ima status Društva v javnem interesu. V letu 2008 je bil program s strani Socialne Zbornice verificiran kot javni socialno varstveni program.

Če želite podpreti našo dejavnost, nam pri odmeri davčne napovedi lahko namenite 0,5 % deleža davka, ki bi ga namenili državi. Na zadnji strani obrazca pod ustrezno točko napišete našo davčno številko.

Predstavitev

Svetovalnica za motnje hranjenja MUZA v Ljubljani nudi ter razvija psihosocialno terapevtsko, preventivno, raziskovalno in založniško dejavnost. Na področju socialnega varstva deluje od leta 1995 dalje in opravlja pionirsko delo. Predstavlja najobsežnejši program za motnje hranjenja v Sloveniji. Trenutno je v kontinuiran specializiran terapevtski program redno vključenih okoli 50 oseb (ženske, moški, otroci, mladostniki, starši in bližnji). Zavzemamo se za celosten pogled na problematiko motenj hranjenja, kar med drugim pomeni, da se povezujemo in sodelujemo tudi s področjem zdravstva, šolstva ter privatno psihoterapevtsko ali psihiatrično prakso.

Specializiran terapevtski program MUZA smo dokončno razvili v zadnjih treh letih in sicer s pomočjo strokovnjakov s področja socialnega varstva, zdravstva in psihoterapije ter na podlagi vsakodnevnih izkušenj dela z osebami z motnjami hranjenja v zadnjih 15 letih. V terapevtskem programu je danes naš uporabnik lahko deležen tudi do 17 različnih storitev, kar pomeni, da je redna tedenska terapija (osebna, skupinska, družinska) osnovna, ne pa edina dejavnost. Vključitev v terapevtski program je možna za obdobje najmanj enega leta, pa vse do petih let. Z letom 2011 smo pričeli v terapevtski program sprejemati tudi otroke in mladostnike od 11. leta dalje ter njihove starše, ker je pri nas začelo iskati pomoč vse več mladostnikov in staršev z otroki.

Veselimo se vašega obiska!

Svetovalnico MUZA vodita:

Andreja Modrin Švab, univ. dipl. psih., certificirana gestalt psihoterapevtka (Inštitut GITA, EAP), zastopnica Društva MUZA

Vesna Šolar, univ. dipl. soc. del, certificirana gestalt psihoterapevtka (Inštitut GITA, EAP)strokovni vodja programa pri MDDSZ

Zaposleni sta še dve terapevtki (psihologinja in spec. zakonske in družinske terapije ter specializantka psihoterapije TA), upravni organizator (za polovičen delovni čas), sodelujejo pa še zunanja sodelavka in prostovoljci.

Razvoj svetovalnice

Leta 1995 smo v okviru Študentske organizacije Univerze v Ljubljani, resorja za socialo in zdravstvo začeli organizirati dejavnosti za uporabnike. V tem času se je o motnjah hranjenja v Sloveniji (v primerjavi s sedanjim obdobjem) vedelo zelo malo. Skupaj z Žensko svetovalnico smo bili  prvi, ki smo organizirali skupine za samopomoč. Šlo je za pionirsko delo na področju socialnega varstva. Na poti do današnjega projekta  Svetovalnice za motnje hranjenja  MUZA nam je pomagalo nekaj posameznikov in organizacij, katerim se iz srca zahvaljujemo za njihove nasvete, spodbude in pomoč. Pomembni so nam bili dr. Vesna Leskošek, dr. Jože Ramovš, dr. Ksenija Ramovš, dr. Bogdan Polajner, Center za pomoč mladim, Društvo socialni forum za zasvojenosti in omame, nekateri profesorji iz Fakultete za socialno delo in študija psihologije.

Do danes je projekt Svetovalnica za motnje hranjenja MUZA prerastel v projekt, kjer je  glavni  poudarek na strokovni terapevtski pomoči osebam z motnjami hranjenja v obliki terapevtskih skupin in individualnih terapij in vseh spremljajočih dejavnosti.  Poleg tega je projekt namenjen tudi ključnim bližnjim osebam ter strokovni in laični javnosti.

V program vključimo osebe z motnjami hranjenja obeh spolov v kateri koli fazi razvoja motnje hranjenja, vendar pa je pri težjih oblikah (ITM pod 17, 5 in pri nevarnosti, da je oseba telesno in življenjsko ogrožena) nujno zdravljenje tudi v okviru zdravstva (Enota  za zdravljenje motenj hranjenja – KOMZ, Pediatrična klinika) ali sočasno ambulantno zdravljenje, kjer je potrebno sodelovanje z osebnim zdravnikom.

Dejavnosti

1. Strokovna pomoč za osebe z motnjami hranjenja

Kontinuiran program svetovalnice MUZA, ki traja minimalno eno šolsko leto obsega naslednje dejavnosti:

  • prvi informativni pogovor
  • uvodni intervju
  • sklenitev terapevtskega dogovora
  • priprava individualnega načrta in spremljanje tega
  • vključenost v eno izmed skupin  (v terapevtsko skupino po gestalt pristopu ali  podporno skupino) ali v individualno terapijo. Vsaka oseba ima na voljo eno izmed teh dveh glavnih oblik pomoči
  • kreativne delavnice (npr. izdelovanje mask, nakita, voščilnic, ples, retorika, idr.)
  • tematske delavnice (različne aktualne vsebine)
  • doživljajski izleti v naravo (večinoma v okolici Ljubljane)
  • dvodnevni bivalni seminar ob zaključku šolskega leta na Vršiču
  • sodelovanje pri evalvaciji programa
  • svetovanje v krizi.

2. podporna skupina za starše in bližnje oseb z motnjo hranjenja (za starše, sorodnike, partnerje/ke)

Podporna skupina poteka enkrat mesečno. Vanjo se lahko vključi vsak svojec (starš, partner, stari starš, sorojenec, prijatelj itd.), ki želi pomoč za soočanje z lastno stisko. Skupina je odprtega tipa, vključite se lahko kadar koli. To, da je vaša bližnja oseba z motnjo hranjenja  vključena v naš program ni pogoj, da se v podporno skupino lahko vključi svojec.

Podporna skupina je namenjena bližnjim osebam, ne pa tudi osebam z motnjami hranjenja. Več v rubriki Za bližnje.

3. Terapevtska skupina za starše oseb z motnjo hranjenja

Skupina je namenjena staršem, ki si želijo intenzivnejšega spoznavanja z naravo motnje hranjenja pri otroku, raziskovanja na kakšen način lahko starši prispevate k okrevanju otroka ter poskrbite za svoje čustvene potrebe. Skupina ima omejeno število mest do 8 oseb in je zaprtega tipa (ko se skupina zapolni, ne sprejema več novih članov). Zaželjeno je, da se v skupino vključita oba starša.

Skupina poteka po pristopu relacijske družinske terapije. Na vsakem srečanju voditelja podata temo kot izhodišče za podajanje lastne izkušnje in dilem.

4. informiranje po telefonu, e-pošti, osebno, v času uradnih ur

5. prostovoljno delo

V programu sodeluje več prostovoljcev, ki sodelujejo pri izvedbi določenih dejavnosti. S svojo dejavnostjo in vrednotami projekta podpiramo prostovoljstvo. Naša organizacija je v informacijski mreži organizacij, ki nudijo prostovoljno delo pri Slovenski filantropiji. Kdor sodeluje v našem projektu kot prostovoljec dobi simbolično nagrado, ki je določena s strani Ministrstva za delo, družino in socialne zadeve.

6. sodelovanje z drugimi organizacijami s področij socialnega varstva, šolstva, zdravstva

7. sodelovanje z mediji

8. predavanja, delavnice v osnovnih in srednjih šolah in izven

9. razvojno-iniciativni projekt, ki je namenjen iskanju novih finančnih sredstev, s katerimi bi podprli obstoječo dejavnost ali pa prispevali k razširitvi projekta Svetovalnica za motnje hranjenja MUZA. Od leta 2001 naprej smo imeli triletnega generalnega pokrovitelja Svetovalnice,  Poslovni sistem Mercator, ki nam je takrat omogočil obstoj projekta. Prizadevamo si sodelovati z gospodarstvom, saj menimo, da je (in bo) v obstoječem družbenem stanju to vedno bolj pomembno in potrebno.

10. dejavnosti, ki so namenjene strokovnemu napredku in razvoju: supervizija, intervizija, študij, strokovna srečanja, sodelovanje s sofinancerji.

Komu je namenjena?

Namenjena je  tebi, če:

  • si se znašel(la) v “začaranem krogu motnje hranjenja” (anoreksija in bulimija nervoza, kompulzivno prenajedanje ter druge/kombinirane oblike);
  • če čutiš, da te način tvojega hranjenja in odnos do sebe moti, pa se kljub želji in nenehnemu trudu ne moreš nehati prenajedati, bruhati, stradati, šteti kalorije, se obtoževati, sovražiti, toniti v depresijo itd.;
  • če doživljaš, da zaradi motnje hranjenja življenje polzi mimo tebe;
  • če nimaš rednih obrokov in ne prepoznavaš občutka za fizično lakoto (jem, ko sem lačen/a in neham, ko sem sit/a);
  • če si se z razvojem motnje hranjenja izoliral/a (fizično in čustveno) od odnosov z ljudmi (partner, prijatelji, družina, sodelavci itd.);
  • če ti konkretne življenjske naloge in obveznosti (šola, služba, skrb za otroka in družino itd.) povzročajo prevelik stres … potem te spodbujamo, da čim prej vzameš življenje v svoje roke in poskrbiš zase s prvim korakom, ki je: poiskati in sprejeti podporo. Zelo verjetno je, da nihče drug ne bo storil tega namesto tebe, še posebej, če si polnoleten/a ali če za tvojo stisko ne ve nihče od tebi bližnjih oseb. Bistvena je tvoja odločitev, da tako ne želiš več živeti.

Namenjena je vam, ki …

  • ste bližnja oseba (starš, partner/ka, sestra, brat, prijatelj/ica, sorodnik, sostanovalec …);
  • če živite ali se družite z osebo, ki se je znašla v začaranem krogu motnje hranjenja, in ob tem sami doživljate stisko in nemoč. Ne veste, kako ji pomagati;
  • se pri svojem delu srečujete z osebami, ki imajo motnjo hranjenja (šole, dijaški domovi, zdravstveni domovi, centri za socialno delo, podjetja itd.);
  • če želite bolje razumeti dinamiko motenj hranjenja;
  • če potrebujete dodatne informacije, kako ravnati v primeru, ko oseba v vaši bližini izrazi stisko, povezano z motnjo hranjenja, oziroma ste sami opazili, da je oseba v stiski, pa ne veste, kako se odzvati.

Kako do nas?

Svetovalnica za motnje hranjenja MUZA ima svoje prostore na Ulici stare pravde 11.

Uradne ure imamo ob sredah in četrtkih od 13. do 14. ure. V tem času nas lahko pokličete (01 425 03 38) ali osebno pridete k nam. Kadarkoli nam lahko pišete na e-mail naslov (svetovalnica.muza @gmail.com).

Ob prvem stiku se dogovorimo za termin prvega osebnega pogovora. Ta traja eno uro  in je brezplačen. Če po prvem osebnem pogovoru začutite, da bi se radi vključili v naš program, se dogovorimo za še en pogovor, ki ga poimenujemo uvodni intervju. Gre za bolj podroben in poglobljen pogovor o vašem življenju.  Sledi sklenitev terapevtskega dogovora in potem vključitev v kontinuiran program svetovalnice (v eno izmed skupin, v individualno terapijo ali družinsko terapijo).

Društvo MUZA
Ulica stare pravde 11
1000 Ljubljana

Tel: 01 425 03 38

E-mail: svetovalnica.muza@gmail.com

spletna stran: svetovalnicamuza.si

Uradne ure: v sredo in četrtek od 13h – 14h

Dežurni telefon za otroke in mladostnike
sreda med 14. in 15. uro

Dežurni telefon za moške
sreda med 11. in 13. uro

Vodji svetovalnice:

Andreja Modrin Švab,
univ. dipl. psih., gestalt psihoterapevtka, zastopnica društva

Vesna Šolar,
univ. dipl. soc. del., gestalt psihoterapevtka, strokovni vodja

Pomoč drugje

CENTER ZA MENTALNO ZDRAVJE
Enota za zdravljenje motenj hranjenja
Grablovičeva 44a (prej Zaloška 29)
1000 Ljubljana
Tel.: 01 5872 100

PEDIATRIČNA KLINIKA
Bohoričeva ulica 20
1000 Ljubljana
Tel.: 01 522 50 50

CENTER ZA ZDRAVLJENJE BOLEZNI OTROK
Šentvid pri Stični 44
1296 Šentvid pri Stični
Tel.: 01 788 74 50
Faks: 01 788 74 70

OVEREATERS ANONYMOUS
OA – Slovenska skupnost
p.p. 4382
1001 Ljubljana
Tel.: 041 699 328
E-mail: oa.slo@gmail.com

Zahvala

Ministrstvu za delo, družino, socialne zadeve in enake možnosti, ki naš program sofinancira v 80-procentnem deležu.

logo-mddzs

MOL-u, Oddelku za zdravje in socialno varstvo


Uporabnikom našega programa


FIHO


Frankstahl d.o.o. in drugim donatorjem.

MOTNJE HRANJENJA

PREDSTAVITEV GLAVNIH OBLIK

Po diagnostičnem in statističnem priročniku za mentalne motnje (DSM-IV, Diagnostic and statistical manual of mental disorders, American psychiatric association, 1994) so motnje hranjenja opredeljene kot duševne motnje. Duševna motnja ne označuje človeka kot celoto, zato namesto ‘anoreksik’, ‘bulimik’ rečemo ‘oseba z anoreksijo’, ‘oseba z bulimijo’.

V omenjenem priročniku sta kot motnji hranjenja opredeljeni anoreksija nervoza in bulimija nervoza. Kompulzivno prenajedanje (binge eating disorder) je opisano pod poglavjem III: Motnje hranjenja, ki niso drugače specificirane. Navadna debelost v DSM-IV  je vključena  v ICD (International Classification of diseases) kot splošno zdravstveno stanje. V DSM-IV se v primeru, da so za določen primer debelosti vzrok psihološki faktorji, zaključi, da gre za prisotnost psiholoških faktorjev, ki vplivajo na zdravstveno stanje.


Datum izida: 2012

 

Anoreksija nervoza - 1568904800

Anoreksija nervoza

Diagnostični kriteriji za anoreksijo nervozo odklanjanje vzdrževanja minimalne telesne teže, ki je  normalna za določeno starost in višino (telesna teža ...

Anoreksija nervoza

Anoreksija nervoza - 1568904800

Diagnostični kriteriji za anoreksijo nervozo

odklanjanje vzdrževanja minimalne telesne teže, ki je  normalna za določeno starost in višino (telesna teža je nižja od 85 % pričakovane telesne teže) ali v obdobju rasti neuspeh pridobiti pričakovano telesno težo, kar vodi k telesni teži manjši od 85 % pričakovane;
intenziven strah pred pridobivanjem telesne teže ali pred debelostjo, čeprav je  teža zelo nizka ali se še zmanjšuje;
motnje v zaznavanju oblike in teže telesa, vpliv telesne teže ali oblike na samovrednotenje, ali zanikanje resnosti tega, da ima oseba nizko težo;
pri tistih, ki so že imele menstruacijo, pride do amenoreje (do izgube vsaj treh menstrualnih ciklusov).
Nekatere osebe z anoreksijo nervozo  se počutijo v splošnem pretežke, predebele. Druge spoznajo, da so suhe, a so še vedno preokupirane z določenimi deli svojega telesa: npr. z boki in stegni. Poslužujejo se raznih tehnik za merjenje svojega telesa: pretirano tehtanje, obsesivno merjenje delov telesa in uporaba ogledala za preverjanje tistih delov telesa, ki jih dojemajo kot debele.

Izguba telesne teže je dojeta kot izjemen dosežek in znak zunanje samodiscipline, medtem ko je povečanje telesne teže dojeto kot nesprejemljiv padec samokontrole.

Indeks telesne mase

ITM = ali < 17.5 kg/m2
ITM (indeks telesne mase) = teža v kilogramih/višina v metrih na kvadrat.
Pri določanju ITM upoštevamo tudi posameznikovo telesno strukturo in zgodovino njegove teže.

Dva podtipa anoreksije nervoze

Za oba podtipa veljajo zgoraj naštete značilnosti anoreksije nervoze, razlika med obema podtipoma je v načinu, kako oseba znižuje in ohranja nizko telesno težo.

Restriktivni tip
Oseba s pomočjo hujšanja, stradanja ali pretirane telovadbe vzdržuje ali znižuje lastno telesno težo. Med tekočo epizodo anoreksije nervoze oseba ni redno vključena v basanje s hrano ali očiščevalno vedenje (samoizzvano bruhanje, zlorabo laksativov, diuretikov, klistiranje).

Purgativni tip (angl. binge eating/purging type)
Med tekočo epizodo AN se oseba redno prenajeda ali uporablja očiščevalne metode (samoizzvano bruhanje ali zlorabo laksativov, diuretikov ali klistir) – ali oboje skupaj. Večina oseb se poslužuje te dodatne metode najmanj enkrat tedensko.

V literaturi zasledimo tudi izraz bulimični tip anoreksije nervoze.

Pogostost

0,1 – 1 % žensk (pozna adolescenca in zgodnja odraslost), desetkrat manj moških.
Potek

Pojavi se med 14 in 18 letom, redko po 40. letu. Pogosto je začetek povezan z nekim stresnim dogodkom. Potek in rezultat anoreksije je zelo različen. Nekateri posamezniki popolnoma okrevajo po eni sami epizodi anoreksije nervoze, nekateri imajo nihanja pri pridobivanju telesne teže in izgubi le-te,  drugi  imajo izkušnjo anoreksije, ki traja več let in lahko preide v kronično obliko anoreksije nervoze.

Med tistimi, ki so hospitalno zdravljeni, je smrtnost zaradi stradanja, elektrolitskega neravnovesja, samomora  10 % .

Iz naših izkušenj ugotavljamo, da je starost za razvoj anoreksije nervoze pogosto nižja od zgoraj navedene, npr. 12 let. S tovrstno populacijo se ukvarjajo na Pediatrični kliniki v Ljubljani.

Družinski vzorec

Višje tveganje za razvoj anoreksije nervoze ali povečano tveganje za razpoloženjsko motnjo (še posebej za purgativni tip) obstaja, če ima sorodnik v prvem kolenu AN.

Bulimija nervoza - 1568904800

Bulimija nervoza

Diagnostični kriteriji za bulimijo nervozo ponavljajoče se epizode prenajedanja (basanja s hrano); ponavljajoče se neustrezno kompenzatorno vedenje, katerega namen je ...

Bulimija nervoza

Bulimija nervoza - 1568904800

Diagnostični kriteriji za bulimijo nervozo

ponavljajoče se epizode prenajedanja (basanja s hrano);
ponavljajoče se neustrezno kompenzatorno vedenje, katerega namen je preprečiti pridobivanje telesne teže, (samoizzvano bruhanje, zloraba laksativov, diuretikov, klistiranja ali drugih zdravil, postenja ali pretirane telovadbe);
prenajedanje in neprimerno kompenzatorno vedenje se v treh mesecih pojavlja vsaj dvakrat tedensko;
samovrednotenje je pod močnim vplivom telesne oblike in teže;
motnja se ne pojavi  med epizodo anoreksije nervoze.
Najbolj pogost način kompenzatornega vedenja po prenajedanju je samoizzvano bruhanje – pri  80 do  90 % posameznikov z bulimijo. Neposreden učinek bruhanja je sprostitev fizičnega neugodja ali zmanjšanje strahu pred pridobivanjem telesne teže.

Pri nekaterih metodah očiščenje postane cilj sam po sebi. Oseba se bo prenajedla zato, da bo lahko bruhala ali pa bo bruhala potem, ko bo zaužila majhno količino hrane (npr. dva piškota). Ena tretjina posameznikov po basanju s hrano uporabi laksative in diuretike.

Basanje s hrano (prenajedanje) – opis

Oseba v določenem času poje veliko večjo količino hrane, kot bi jo pojedla večina drugih ljudi v podobnih okoliščinah. Potrebno je upoštevati tudi kontekst. Nekaj, kar je obravnavano kot pretiran vnos hrane pri tipičnem obroku, je lahko povsem normalno: npr. na praznovanju ali pri obroku na počitnicah. Za posamezno epizodo basanja s hrano ni nujno, da se tiče  ene same okoliščine. Npr. oseba se lahko začne basati v restavraciji in potem nadaljuje doma. Ponavljajoči prigrizki skozi dan niso basanje s hrano.

Basanje s hrano (prenajedanje) je bolj kot z vrsto hrane opredeljeno z nenormalno količino hrane. Oseba v epizodi basanja s hrano zaužije več kalorij kot oseba brez bulimije. Kalorije, ki izhajajo iz proteinov, maščob, ogljikovih hidratov, so v podobnem razmerju.

Osebe z bulimijo  je sram problemov pri hranjenju, zato se trudijo prikrivati simptome. Basanje s hrano običajno poteka na skrivaj ali kolikor toliko nevidno. Epizoda je lahko ali pa tudi ne načrtovana vnaprej.  Basanje s hrano se nadaljuje ponavadi toliko časa, dokler oseba ne čuti neudobja ali celo bolečine.

Basanje s hrano se sproži z disforičnimi razpoloženjskimi stanji, interpersonalnimi stresorji, intenzivno lakoto, ki sledi omejevanju hrane pri dieti, občutji povezanimi s telesno težo, obliko telesa, hrano. Lahko zmanjša ta občutja, vendar kasneje sproži depresivno razpoloženje in samokritiko.

Epizodo basanja s hrano spremljajo občutja zmanjšane kontrole. Ko se oseba prenajeda, se lahko počuti, kot da je v nekem drugem stanju. Sčasoma, ko bulimija nervoza že nekaj časa traja, osebe poročajo, da nimajo več tako močnih občutij izgube kontrole, kot so jih  imele na začetku bulimije, temveč da čutijo zmanjšano kontrolo in  težave pri tem, da se ubranijo basanja s hrano ali da nehajo, ko so že enkrat začele.

Med posameznimi epizodami basanja s hrano oseba izbira nizkokalorično hrano.

Dva podtipa bulimije nervoze

Purgativni tip
Med ponavljajočo epizodo bulimije nervoze je oseba redno vključena v samoizzvano bruhanje, zlorabo odvajal, diuretikov, klistiranje.

Nepurgativni tip
Med tekočo epizodo bulimije nervoze oseba uporablja ostala neprimerna kompenzatorna vedenja, kot so postenje, pretirana telovadba, vendar ni redno vključena v samoizzvano bruhanje, zlorabo odvajal, diuretikov ali klistiranje.

Pogostost

1 – 3 % žensk

0,1 – 0,3 % moških

Potek

Bulimija se pojavi v pozni adolescenci ali zgodnji odraslosti in običajno traja več let.

Družinski vzorec

Nekatere študije kažejo, da so v prvi veji bioloških staršev pogoste motnje razpoloženja, zloraba substanc in zasvojenosti (nagnjenost k debelosti pa še raziskujejo).

Spremljajoče motnje

depresivni simptomi,
anksiozni simptomi,
zloraba substanc,
zasvojenost (alkohol, droge),
osebnostne motnje (borderline-mejna osebnost).

Več o tem

Bulimija nervoza: BULIMIJA – VOLČJA LAKOTA

Za bulimijo je v Slovenskem medicinskem slovarju zapisano: »Bolezensko povečan apetit, pogosto povezan s hotenim bruhanjem, pri nekaterih psihičnih motnjah, navadno pri mlajših ženskah.«

Glavna značilnost bolezni so faze (napadi) izrazito pretiranega hranjenja, ki jim sledi zavestno povzročeno bruhanje. Vse to spremlja občutek nesposobnosti nadzora nad tem vedenjem ter pretirana zaposlenost s telesno podobo in telesno težo. Epizodam prekomernega hranjenja sledijo občutja krivde, lastne nevrednosti in depresivne motnje. Zloraba psihoaktivnih snovi je sorazmerno pogosta. Če bulimija traja dolgo in je intenzivna (ponavljajoče se bruhanje, prekomerna telesna aktivnost, zloraba laxativov, diuretikov, ipecac sirupa in enemov), jo spremljajo različni telesni zapleti (motnje v prebavnem traktu, v ravnotežju elektrolitov, srčna aritmija, odpovedovanje ledvične funkcije). Preokupiranost s hrano je tako uspešno izrinila iz zavesti neka druga neznosno boleča čustva, kot so praznina, razočaranje, bes, obup.

Diagnostični kriterij za duševno bulimijo po DSM-4

Bulimija nervoza je obravnavana kot samostojna entiteta šele od šestdesetih in sedemdesetih let prejšnjega stoletja. Pred tem je veljala za atipično obliko anoreksije nervoze. Od osemdesetih let prejšnjega stoletja je vključena v ameriško (DSM-III, IV) in v WHO (MKB-10) klasifikacijo duševnih motenj.

Za postavitev diagnoze bulimija nervoza morajo biti izpolnjeni naslednji kriteriji:

ponavljajoča se obdobja prekomernega hranjenja (nažiranja, basanja s hrano)
občutek pomanjkljivega nadzora, padca kontrole, nad lastnim hranjenjem v obdobjih prenajedanja
prenajedanju sledijo neustrezni mehanizmi zmanjševanja telesne teže t.i. »čiščenje« (bruhanje, jemanje odvajal, diuretikov, stradanje, pretirana telesna aktivnost)
preokupiranost oz. stalna okupacija z obliko svojega telesa in telesno težo (strah pred debelostjo)
Tipi bulimije

Ločimo 2 tipa:

Purgativni tip bulimije nervoze

Tu je sredstvo obvladovanja telesne teže bruhanje, do bolečin v želodcu, ki sledi obdobju prenajedanja, zaužitja velikanskih količin visoko kalorične hrane. Napadi prekomernega hranjenja so lahko zelo pogosti, tudi večkrat dnevno. Nekaterim bolnikom že samo bruhanje pomeni olajšanje, nekakšno ugodje, tako, da je pretirano hranjenje zanje le sredstvo, ki sproži bruhanje. Oseba se svojega »nažiranja« sramuje, ponavadi to dela na samem ter z njim nadaljuje do bolečin v želodcu. Uživanje hrane sprošča napetost. Takemu vedenju pa sledijo občutja krivde in lastne nevrednosti, depresivnost, nihanje razpoloženja ter druge motnje. Tudi zaradi vsega tega se želi hrane znebiti. Značilno je, da tu telesna teža niha, je navadno ustrezna njihovi višini ali rahlo nad ali pod povprečjem. Osebe z bulimijo nervozo imajo večinoma ustrezno telesno težo. Indeks telesne mase (ITM = TT(kg) / TV(m)) je 20-25.

Na začetku izzove bruhanje hotno s prsti, kasneje pa je sposobna oseba izzvati refleks bruhanja spontano. Hranjenje postane povsem kaotično, izmenjujejo se obdobja nažiranja in bruhanja, pa uporaba diuretikov in odvajal. Gre za običajno bistra dekleta, ki so uspešna v šoli, ambiciozna, a imajo pri tem same pri sebi veliko dvomov in se počutijo negotove pri urejanju svojega življenja.

Nepurgativni tip bulimije nervoze

Prenajedanju sledijo različni vedenjski vzorci, s katerimi je omogočeno vzdrževanje ustrezne telesne teže: uporaba odvajal, diuretikov, stradanja in /ali pretirane telesne aktivnosti.

Vir: http://www.womenshealthzone.net/

Kompulzivno prenajedanje - 1568904800

Kompulzivno prenajedanje

  Ta motnja še ni definirana kot specifična oblika, zato namesto o diagnostičnih govorimo o raziskovalnih kriterijih v procesu prepoznavanja ...

Kompulzivno prenajedanje

Kompulzivno prenajedanje - 1568904800

 

Ta motnja še ni definirana kot specifična oblika, zato namesto o diagnostičnih govorimo o raziskovalnih kriterijih v procesu prepoznavanja le-te. Zaenkrat je omenjena motnja diagnosticirana kot motnja hranjenja, ki ni drugače specificirana (Eating disorder Not Otherwise Specified).

Mnogo posameznikov je v stiski zaradi prenajedanja, ki pa ni basanje s hrano (binge eating). Tudi pri nekaterih drugih motnjah opazimo prenajedanje.

Raziskovalni kriteriji

  • ponavljajoče se epizode prenajedanja, basanja s hrano. V določenem času (npr. v 2 urah) oseba poje količino hrane, ki je definitivno večja, kot bi jo pojedla večina ljudi v enakem času in podobnih okoliščinah;
  • občutek izgube kontrole nad hranjenjem (oseba ima občutek, da  ne more prenehati jesti ali kontrolirati, koliko bo pojedla.
  • oseba je hitreje, kot je to normalno;
  • je, dokler se ne počuti neprijetno polna;
  • poje velike količine hrane, ko ne čuti fizične lakote;
  • je sama, ker jo je sram, koliko  poje;
  • oseba se prenajeda dvakrat tedensko vsaj šest mesecev.
  • prenajedanje ni povezano z redno uporabo neprimernih kompenzatornih vedenj (z očišče(va)njem, stradanjem, pretirano telovadbo) in se ne pojavi znotraj primera anoreksije ali bulimije nervoze.

Epizode basanja s hrano

Epizode prenajedanja se med seboj lahko zelo razlikujejo po trajanju. Večina posameznikov ima težave razmejiti basanje s hrano (prenajedanje) v več posameznih epizod. Nimajo pa težav spomniti se, ali so se v določenem dnevu prenajedali ali ne. Za razliko od  kriterijev za določitev bulimije nervoze predlagajo, da bi pri tej motnji šteli posamezne dneve, ko se pojavi basanje s hrano, ne pa posameznih epizod basanja s hrano, kot  to velja za bulimijo nervozo.

Kljub temu, da se občasno lahko pojavijo določena neprimerna kompenzatorna vedenja (očiščenje, postenje, pretirana telovadba), jih oseba za preprečitev učinkov prenajedanja ne uporablja redno.

Raziskovalne študije se razlikujejo v tem, kako definirajo redno uporabo neprimernih kompenzatornih vedenj. Nekatere smatrajo za redno dvakrat tedensko uporabo takih vedenj, kar je kriterij za bulimijo nervozo, in menijo, da so tisti, ki uporabljajo ta vedenja manj kot dvakrat tedensko, primerni za diagnozo kompulzivno prenajedanje (binge eating disorder). Prihodnje raziskave se bodo morale dotakniti tega izhodišča.

Nekateri posamezniki poročajo, da je basanje s hrano sproženo z disforičnimi razpoloženji, kot sta depresija ali anksioznost. Drugi niso zmožni identificirati specifičnih občutij, ampak poročajo o nedoločenem občutju napetosti, ki ga sprostijo pri basanju s hrano. Nekateri opisujejo, da se počutijo, kot da so omamljeni. Mnogi posamezniki jedo ves dan brez načrtovanih obrokov. Tudi tu se pojavi dilema, kako opredeliti ta način hranjenja, ker ni nujno, da se vsakič prenajedajo z velikimi količinami hrane.

Osebe s to vrsto motnje imajo različne stopnje debelosti. Mnogi imajo dolgo zgodovino ponavljajočih se poskusov, da bi shujšali in se počutijo obupane glede kontroliranja vnosa hrane. Nekateri nadaljujejo s poskusi, da bi omejili vnos kalorij, drugi pa so obupali zaradi številnih neuspehov. Večina  jih je prekomerno težka in ima zgodovino občutnejših nihanj telesne teže, vendar pa nekateri  nikoli niso bili prekomerno težki.

Posamezniki s tem vzorcem poročajo, da  njihovo hranjenje ali teža sovpadata z njihovimi odnosi z ljudmi, z njihovim delom, z (ne)zmožnostjo počutiti se dobro glede sebe. V primerjavi s posamezniki, ki imajo približno enako težo,  a so brez tega vzorca hranjenja, poročajo o višji stopnji samopomilovanja, gnusa glede oblike telesa, depresije, anksioznosti, pa tudi o somatskih težavah.

Pogostost

  • 0,7 – 4 % med splošno populacijo;
  • ženske so 1,5-krat bolj nagnjene k tej motnji kot moški;
  • med osebami, ki so se udeležile programov za kontrolo teže (hujšanje), jih ima od 30 – 50 % to motnjo.
  • 0,7 – 4 %  (v skupnosti).

Potek

Ta motnja je tipična  za pozno adolescenco in zgodnja dvajseta leta. Pogosto se pojavi po občutni izgubi teže s pomočjo shujševalne diete.

Otroške motnje - 1568904800

Otroške motnje

Vsa vsebina gre tukaj notri.

Otroške motnje

Otroške motnje - 1568904800

Vsa vsebina gre tukaj notri.

Druge motnje - 1568904800

Druge motnje

Vsa vsebina gre tukaj notri.

Druge motnje

Druge motnje - 1568904800

Vsa vsebina gre tukaj notri.

Okrevanje - 1568904800

Okrevanje

Okrevanje od motnje hranjenja Okrevanje od motenj hranjenja je dolgotrajen proces, pri katerem osebo z motnjo hranjenja čakajo številni izzivi: ...

Okrevanje

Okrevanje - 1568904800

Okrevanje od motnje hranjenja

Okrevanje od motenj hranjenja je dolgotrajen proces, pri katerem osebo z motnjo hranjenja čakajo številni izzivi:

  • priznati si, da ne zmore in ne želi več tako živeti;
  • najti podporo pri ključnih bližnjih osebah ter si  poiskati strokovno pomoč;
  • dojeti, da je motnja hranjenja simptom – pokazatelj drugih težav in stisk, ki jih oseba doživlja v življenju, in da se  jih je za uspešno okrevanje nujno treba dotakniti – prepoznati mora, kakšno funkcijo je imela motnja hranjenja v njenem življenju;
  • vnovič se učiti prepoznavanja občutka za fizično lakoto in druge telesne potrebe, začeti na spodbuden način skrbeti za svoje telo – brez ekstremnih vedenj, začeti sprejemati raznovrstno hrano, imeti redne obroke;
  • sprejemanje telesa in prepoznavanje telesnih potreb in občutkov poteka hkrati s prepoznavanjem svojih čustev in izražanjem le-teh. Z razvojem motnje hranjenja je oseba potlačila vase veliko čustev, naučila se jih je “pojesti skupaj s hrano, jih izbruhati iz sebe, jih izstradati”Okrevanje pomeni proces, v katerem se oseba ponovno uči prepoznavati svoja čustva in jih izražati na drugačen način kot preko prehranjevalnega vedenja;
  • spremeniti način razmišljanja, prevzeti odgovornost za svoje misli. Obsesivne misli, ki se tičejo hrane in telesa, mora prepoznati kot del motnje;
  • naučiti se izbirati, čemu želi posvečati svojo energijo, čas ter svoje  misli;
  • vzpostavljati realne medosebne odnose, v katerih se lahko izraža,  pri čemer pa upošteva tudi  sočloveka;
  • spremeniti način življenja;
  • prebuditi svoje doživljanje – čut za naravo, živali, ljudi, umetnost, hobije, duhovnost;
  • iti skozi proces žalovanja za vsemi bolečimi stvarmi, ki so se ji zgodile v življenju, za vsemi leti, ko ni polno živela, in stopiti na pot zavedanja in konstruktivnega nadomeščanja zamujenega;
  • odrasti, se osamosvojiti;
  • naučiti se biti potrpežljiva, nežna do sebe.

Okrevanje od motnje hranjenja je zelo oseben proces. Vsaka oseba okreva od motnje hranjenja na svoj način. Motnja hranjenja je v življenju posamezni(ka)ce imela določeno funkcijo. Oseba je razvila motnjo hranjenja, ker je bil zanjo v določenih okoliščinah to najboljši, najbolj ustvarjalen način, da je poskrbela zase. Ni znala in mogla drugače.

Za okrevanje si je treba vzeti čas. Pomaga, če živiš vsak dan posebej in si ne zadajaš prezahtevnih ciljev.

Izkušnje vključenih oseb - 1568904800

Izkušnje vključenih oseb

Izkušnje oseb, vključenih v skupine Osebe, vključene v skupine za pomoč pri motnjah hranjenja, o svojem procesu okrevanja od tovrstne ...

Izkušnje vključenih oseb

Izkušnje vključenih oseb - 1568904800

Izkušnje oseb, vključenih v skupine

Osebe, vključene v skupine za pomoč pri motnjah hranjenja, o svojem procesu okrevanja od tovrstne motnje pišejo:

“Dojemam, da bi nekaj v meni moralo zgoreti že dolgo nazaj, pa nisem imela moči pogledati tej preobrazbi v oči. Postopoma sem izumila motnjo hranjenja, ki mi je bila v oporo v najtežjih trenutkih. Ublažitev bolečine in prekinitev stika s spreminjanjem globoko v sebi. Vendar žar življenja v meni vendarle ni nikoli zares potihnil. Vedno znova se je dvigoval, da bi se izrazil, a ni šlo. Postopoma je bilo usedlin (občutij krivde, sramu, razočaranja in sovraštva do sebe) preveč, da bi sploh še lahko prišel na dan.

Takrat se je začela borba za življenje tega plamenčka v meni … Zaostritev. Doživetje skrajnega brezupa in nemoči. Kričanje, hrepenenje po prekinitvi takšnega životarjenja. Takrat je nekaj stopilo vame. Nevidna roka me je dvignila in začutila sem, kako je počasi začela odpirati vrata v moje srce. Odpri se ljubezni. Odpusti! Odločila sem se, da poiščem podporo.”

Manca

Preko izmenjave izkušenj se mi osvetljuje lasten problem. Odpirajo se mi nove možnosti. Dobila sem boljši uvid v notranje dogajanje oz. skrite vzorce, ki so v ozadju  mojega sedanjega načina hranjenja, ki je le posledica, simptom.

Julija

Sedaj vem, da nimam le jaz tega problema – nisem sama, nisem edina. Ne obtožujem se več tako zelo zaradi tega, kar počnem.

Klara

Skupina je zame obroč varnosti, opore, zaupanja, topline, kar mi omogoča, da se ponovno začnem izražati.

Marjeta

Obstaja pot ven, iz začaranega kroga, ki pa je dolgotrajna in težka. To vem, ker vidim tiste, ki jim je že uspelo.

Joži

Sedaj čutim večjo sproščenost do hrane, v večji meri sprejemam svoje telo, takšno kot je.

Jerneja

Potrebujem močno voljo in vztrajnost ter podporo ljudi, če želim začeti živeti drugačno življenje.

Sara

Skupina mi je izziv, da sem začela premišljevati o mnogih stvareh, o katerih prej nisem nikoli. V lastnem monologu nisem več čutila izziva, temevč beg, propad.

Silva

Iskanje bistva globlje v sebi – najti sebe in svoje ravnotežje – je edini način, da bo posledično izginil tudi problem s hrano.

Marjana

V skupini imam možnost, da se izpovem in predam problem naprej. Njegova teža se s tem ‘čudežno’ zmanjša.

Alenka

Začela sem prepoznavati (in izražati) čustva, ki jih prej že dolgo nisem. Jezo, žalost, strah.

Helena

ZA BLIŽNJE

POMOČ STARŠEM IN BLIŽNJIM

Motnje hranjenja ne prizadenejo le osebe, ki trpi za omenjeno motnjo, temveč zelo pogosto tudi njene svojce in bližnje (starše, sorojence, sorodnike, partnerje, prijatelje). Ti se zelo pogosto znajdejo v labirintu nemoči, dvomov, vprašanj, neizrečenih skrbi in besed, sredi stiske… Velikokrat se s to svojo stisko ali ne želijo izpostavljati pred svojimi prijatelji in znanci ali pa se čutijo nerazumljene, ko z njimi podelijo svoje skrbi. In tako s tem bremenom pogosto ostajajo sami, kar pa jim jemlje energijo, tudi energijo, s katero bi lahko bili v podporo osebi v stiski, saj lahko pospešujejo ali zavirajo spremembo.
Zato je zelo pomembno, da si poiščejo prostor (podporno skupino, terapevtsko skupino ali se vključijo skupaj z osebo v družinsko terapijo…), kjer lahko izrazijo svojo stisko, dobijo podporo, se pogovorijo z ljudmi, ki se srečujejo s podobno zgodbo.

Recept za dobro vzgojo

  • 2 zvrhani žlici pohvalnih besed
  • 4 majhne žličke vztrajnega žuganja
  • ½ skodelice jasnih zahtev
  • 1 velika zajemalka zaupanja vase

Vse sestavine vztrajno mešajte in začinite z dobro voljo.

Naj vam tekne!

Iz knjige Mala knjiga za velike starše

Datum izida: 2012

Podporna tematska skupina za starše in bližnje - 1568904800

Podporna tematska skupina za starše in bližnje

VERJEMI VAME Včasih se počutim kot pokvarjena plošča. Ponavljam svoje vzorce in nič se ne spremeni. Ti mi vedno znova ...

Podporna tematska skupina za starše in bližnje

Podporna tematska skupina za starše in bližnje - 1568904800

Osnovne informacije

Kaj je podporna tematska skupina za starše in bližnje oseb z motnjo hranjenja?
V Društvu MUZA je vzklila ideja, da bi bilo potrebno poleg osebam z motnjo hranjenja ponuditi podporo tudi njihovim svojcem in bližnjim, saj se ti vzporedno s pojavom motenj hranjenja pri otroku/bližnjemu znajdejo v labirintu nemoči, negotovosti, dvomov, vprašanj, neizrečenih skrbi in besed, sredi stiske… Tako smo na začetku leta 2003 pričeli s srečanji za starše in bližnje oseb z motnjo hranjenja.

Kako poteka srečanje skupine?
Srečanje je ponavadi zasnovano iz dveh delov – aktualnega in tematskega, ki ju loči odmor. V prvem delu imajo člani priložnost, da spregovorijo o svojih skrbeh, svojih občutjih in razmišljanjih, s katerimi so prišli na srečanje, tudi o doživljanju situacije z otrokom/bližnjim.Drugi del pa je zasnovan tematsko, kar pomeni, da je vnaprej pripravljena neka tema. O njej se diskutira, razmišlja, podeli različne poglede in izkušnje, je tudi čas srečanja s samim seboj.

Časovni razpored srečanj skupine:
Skupina se srečuje enkrat mesečno. Vpis ni potreben. Je brezplačen.
Skupina se prekine v obdobju dopustov (julij, avgust).

Kdo vodi skupino?
Skupino vodi strokovni delavec svetovalnice.

Kdo na skupino prihaja?
Na skupinska srečanja prihajajo osebe, ki živijo z osebo, ki je razvila motnjo hranjenja oz. z njo prihajajo v stik (matere, očetje, mati in oče, sorojenec, stari starši, partner, prijateljica/prijatelj).

Srečanje je zasnovano zgolj za svojce in bližnje, in ne tudi za osebe z motnjo hranjenja.

Kaj mi skupina nudi?

  • Podelitev svoje zgodbe, bolečine, negotovosti.
  • Podporo (od drugih, ki so v podobni situaciji, od vodje, tudi jaz sem lahko drugemu v podporo).
  • Srečanje s samim seboj – čutiti svoja doživljanja, svoje občutke: Kaj doživljam jaz ob stiski svojega otroka, kajti vzporedno s pojavom motenj hranjenja v »mojem okolju«, sem se tudi jaz znašla v stiski? (Eden izmed pomembnih pogojev, da lahko pomagam otroku/bližnjemu je, da poskrbim zase, da se jaz v svoji koži kolikor toliko dobro počutim.) Kako lahko jaz poskrbim zase? Kako lahko tudi jaz prispevam k okrevanju osebe z motnjo hranjenja?
  • Vodja s svojo življenjsko zgodbo in izkušnjami vam lahko približa »Svet hrane« ter drugačna vodila, razmišljanje, vedenje, ki veljajo v tem diadnem odnosu.
  • Možnost sposoditi si literaturo iz Muzine knjižnice
  • Ne dajemo »receptov«! (Stvari se v večini primerov ne da posploševati, ker je vsakdo oseba zase, torej potrebuje individualen pristop. Oseba ne okreva čez noč, ampak gre za proces. Izmenjava lastnih izkušenj pa je zelo dobrodošla.)

Dogovori v skupini:

  • Zaupnost (zunaj skupine ne govorim o tem, kar se je govorilo na srečanju oz. ne uporabljam prepoznavnih značilnosti članov in njihovih bližnjih).
  • Pravica reči ne (če pri sebi čutim, da ne želim govoriti o nečem, kar me kdo    vpraša, sodelovati pri aktivnosti, to lahko odklonim).
  • Nasveti, izkušnje (odzivi na povedano so zaželeni, toda ne v obliki nasvetov, ampak v podajanju lastne izkušnje).
  • Med sabo se poslušamo in govorečega ne prekinjam.
  • Mobitel (pred začetkom izklopim mobitel).
  • Prihod na skupino in zapuščanje le-te (na skupino pridem točno in je ne zapuščam pred koncem srečanja; razen v izjemnih primerih, ko to povem na začetku srečanja).

VSAK OD NAJU IMA SVOJE ŽIVLJENJE. OBA MORAVA NAJTI SVOJ PROSTOR. RAZISKATI SVOJ SVET OKOLI SEBE. RAZVITI SVOJE SPOSOBNOSTI.
VESEL-A BOM, ČE BOŠ TUDI TI – MOJA MAMA IN MOJ OČE V NAJINEM ODNOSU POSKUŠAL-A POSKRBETI TUDI ZASE. TO MI VELIKO POMENI!
VČASIH SE POČUTIM, DA SEM JAZ KRIV-A IN ODGOVOREN-NA ZA TVOJO ŽALOST, ZA TVOJO ZASKRBLJENOST. TODA NE ZMOREM BREMEN DVEH ŽALOSTI, DVEH ZASKRBLJENOSTI; TO ŠE POGLABLJA MOJO MOTNJO HRANJENJA.
SEDAJ ME VERJETNO MALO BOLJ RAZUMEŠ, ZAKAJ MI VELIKO POMENI, DA POSKRBIŠ TUDI ZASE, SAJ TAKO BOVA OBA MOČNEJŠA PRI REŠEVANJU NAJINIH TEŽAV.

Lepo povabljeni!

Termini

Motnje hranjenja so kompleksna težava. Okrevanje je postopen in dolg proces. To sta dva izmed razlogov, ki potrjujeta, da je tudi spremljanje otroka z motnjo hranjenja zelo pomemben proces za bližnje, zato je pri obiskovanju podporne skupine zaželena vsaj 4-kratna udeležba.

Srečanje je zasnovano zgolj za svojce in bližnje, in ne tudi za osebe z motnjo hranjenja!

VERJEMI VAME

Včasih se počutim kot pokvarjena plošča.
Ponavljam svoje vzorce in nič se ne spremeni.
Ti mi vedno znova poskušaš pomagati, a ne veš več kako.
Ti si me vedno znova pripravljena poslušati, a jaz molčim.
Vem, da te skrbi zame
in ravno zato vedno znova poskušaš.
Toda daj mi čas,
čas, da najdem svojo pot.
Daj mi prostor,
prostor, da lahko razmišljam po svoje.
Daj, poskušaj me razumeti,
tako ne bom odšla.
Najbolj pomembno pa je,
da zaupaš vame in verjameš,
da sčasoma bom našla pot.
In samo čas lahko pozdravi bolečino.
Prosim te, nikoli ne obupaj nad mano,
ker nekoč bom okrevala.
Nikoli ne izgubi vere vame in si ponavljaj:
poskušaj, poskušaj in verjemi vanjo.

Družinska in skupinska terapija za starše in družine - 1568904800

Družinska in skupinska terapija za starše in družine

Terapevtska skupina za starše poteka redno mesečno na 14 dni. Družinske terapije se udeleži oseba z motnjo hranjenja in njena ...

Družinska in skupinska terapija za starše in družine

Družinska in skupinska terapija za starše in družine - 1568904800

Terapevtska skupina za starše poteka redno mesečno na 14 dni.

Družinske terapije se udeleži oseba z motnjo hranjenja in njena družina (oziroma najmanj eden od staršev).

Za oboje je potreben predhoden pogovor in vpis.

Veščine komunikacije - 1568904800

Veščine komunikacije

Temeljna pravila komunikacije v družini Nasploh v družini je način komuniciranja zelo pomemben. Tudi ko se pogovarjamo z osebo, ki ...

Veščine komunikacije

Veščine komunikacije - 1568904800

Temeljna pravila komunikacije v družini

Nasploh v družini je način komuniciranja zelo pomemben. Tudi ko se pogovarjamo z osebo, ki trpi za motnjo hranjenja, kajti tudi od načina komuniciranja je odvisno, kako blizu nas bo spustila oseba.

Spodaj je nekaj iztočnic o pravilih dobre komunikacije, o spoštovanju drug drugega, sposobnosti uspešnega poslušanja (tudi pomenu tolerantnosti in popuščanja) in pomembnosti določanja mej.

»DA« ZA BLIŽNJE

  • Dajte osebi z MH možnost, da predstavi argumente, zaradi katerih ne želi spremeniti svojega stanja (tudi če se vam bodo zdeli neumestni).
  • Dajte ji možnost govoriti o svojih strahovih pred spremembami in vplivi, ki jih lahko imajo na njeno življenje.
  • Poudarite, da ima izbiro in odgovornost pri odločanju o svojem lastnem vedenju.
  • Raziščite možnosti kompromisov – nič ni popolno ali zanič, vse ima dobro in slabo plat.
  • Poslušanje je zelo dobrodošla vrednota in svojemu otroku morate pokazati, da slišite, kar vam govori.
  • Odločitve, ki se tičejo vaše hčere, sprejemajte v sodelovanju z njo – tudi o ostalih problemih, ne le o njeni bolezni.
  • Priznajte, da delate napake.
  • Pokažite, da vam je mar – bodite ljubeči, kot  se le da.
  • Bodite pripravljeni govoriti o tem, kako je vaša vloga vplivala na motnje hranjenja.
  • Izogibajte se besede »ampak« – vedno zveni kritično – raje recite »in«.

»NE«  ZA SKRBNIKE

  • Ne oporekajte, pridigajte ali poskušajte preprečevati z logiko.
  • Ne prevzemajte avtoritativne vloge, ne grozite in se ne pogovarjajte o tem, kdo ima prav.
  • Ne govorite večino časa v  pogovoru.
  • Ne prenašajte svojih osebnih problemov na osebe z motnjo hranjenja.
  • Ne govorite ji, da ima problem le ona, ker problem se deli.
  • Ne postavljajte več kot tri vprašanja zapored.
  • Ne dajajte vtisa, da poznate vse odgovore.
  • Ne dajajte vtisa, da se boste vdali in odnehali.
  • Ne podcenjujte njene stiske…vsakdo je lahko nesrečen.
  • Ne kritizirajte nikogar, ki želi pomagati vaši hčeri.

SMERNICE ZA BLIŽNJE – še posebej starše

  • Vaš otrok se bo počutil varnejše, če boste trdni in odločni.
  • Osnovna družinska pravila so nujna.
  • Upoštevajte partnerjevo mnenje, izogibajte se razhajanju med vašim in njegovim mnenjem, ko »nastopata« skupaj pred otrokom.
  • Poskrbite, da boste s partnerjem enakomerno delili odgovornost za svojega otroka.
  • Ne obupajte.
  • Ne iščite podpore v otroku.
  • Pomembno je, da starši sodelujete med seboj.
  • Konflikti ne delujejo, so neučinkoviti.
  • Četudi nam je težko poslušati, nam mora biti pomembno, kako se oseba z motnjo hranjenja dojema, kako dojema svoje preteklo življenje.
  • Pomembno je, da ji v njeni bolečini stojimo ob strani, da delimo z njo njene izgube in prikrajšanost.
  • Izogibajmo se skrivnostim.
  • Ne morete biti starši in obenem najboljši prijatelji.
  • Ne zanemarjajte se, niti partnerja niti družine.
  • Prosite za pomoč.

»VEŠČINE« STARŠEVSTVA

  • Zagotovo imate v družini pravila – kakšna so?
  • Ta pravila mora poznati vsak družinski član.
  • Starši morajo doseči, da bo v družini vladalo zaupanje.
  • Vsak družinski član naj ima priložnost, da izrazi svoje skrbi in strahove.
  • Pravila ne smejo biti stroga, trdna, temveč prožna glede na starost in zrelost osebe.
  • Za mladega človeka so pravila nujna, da se počuti varnega, da nekdo skrbi zanj.
  • Kršenje pravil je pomembno obravnavati, se pogovoriti.

KOMUNIKACIJA V DRUŽINAH / PARTNERSTVIH

  • V pogovoru naj govori istočasno le ena oseba.
  • Vsakdo mora imeti priložnost govoriti.
  • Bistveno je, da poslušamo, četudi se ne strinjamo.
  • Pretehtajte vse »za« in »proti« vsakega mnenja.
  • Pokažite spoštovanje do vsake osebe, ki govori, četudi se ne strinjate s tem, kar pravi.

(iz brošure Konferenca o motnjah hranjenja za bližnje)

POVPRAŠEVANJE



GALERIJA

Nekaj slik izdelkov naših bivalnih seminarjev.

MUZA Vršič2017MUZA Vršič 2017MUZA Vršič 2017 (3)MUZA Vršič 2017 (2)MUZA IMG_20170708_162505MUZA IMAG0115MUZA IMAG0113MUZA IMAG0112MUZA IMAG0111MUZA IMAG0110MUZA IMAG0109MUZA IMAG0107MUZA IMAG0102MUZA IMAG0101MUZA IMAG0099MUZA IMAG0097MUZA IMAG0094MUZA IMAG0093MUZA IMAG0092MUZA IMAG0089MUZA MUZA IMAG0088MUZA IMAG0086MUZA IMAG0085MUZA IMAG0084MUZA IMAG0083MUZA IMAG0081MUZA IMAG0073MUZA IMAG0062MUZA IMAG0060MUZA IMAG0053MUZA IMAG0052MUZA IMAG0049MUZA MAJICA_Small_MUZA P1010010_copy_Small_MUZA P1010028_Small_MUZA P1010029_Small_MUZA P1010030_Small_MUZA P1010032_Small_MUZA P1010033_Small_MUZA P1010034_Small_MUZA P1010035_Small_MUZA P1010036_Small_MUZA P1010037_Small_MUZA P1010037copy_Small_MUZA P1010038_Small_MUZA P1010039_Small_MUZA P1010040_Small_MUZA P1010041_Small_MUZA P1010042_Small_MUZA P1010043_Small_MUZA P1010044_Small_MUZA P1010045_Small_MUZA P1010046_Small_MUZA P1010047_Small_MUZA P1010048_Small_MUZA P1010050_Small_MUZA P1010051_Small_MUZA P1010052_Small_MUZA P1010053_Small_
<
>

NOVICE

Vpis v Psihosocialni terapevtski program MUZA

V  Psihosocialni terapevtski program MUZA vkljucujemo osebe z motnjami hranjenja obeh spolov od 11. leta dalje in njihove družine skozi vse  leto.

Psihosocialni terapevtski program MUZA obsega: eno izmed vrst terapije  (individualna terapija, psihosocialna pomoč in svetovanje, družinska terapija, terapevtske skupine, podporno  tematska skupina za starše in bližnje), udeležbo na tematskih in kreativnih delavnicah, ki potekajo enkrat na mesec, izletih v naravo in na dvodnevnem bivalnem seminarju v zacetku julija. Psihosocialno terapevtsko pomoc nudimo otrokom, mladostnikom, odraslim z motnjami hranjenja in njihovim kljucnim bliznjim osebam.

Terapevtska skupina za starše

Terapevtska skupina za starše

Skupina se sestaja dvakrat mesečno ob četrtkih, v popoldanskem času. Pogoj za vključitev v skupino je predhodno srečanje z vodjo skupine in vpis. Število mest je omejeno na 8 oseb. Skupina je polodprtega tipa. Informacije in prijava po telefonu 040 620 194 (Darja) ali po e-pošti svetovalnice. Vabljeni!

Podporno tematska skupina za starše in bližnje

Srečanja podporno tematske skupine za starše in bližnje potekajo enkrat mesečno, ob petkih v popoldanskem času v prostorih svetovalnice na Ulici stare pravde 11.  Skupina je odprtega tipa in se ji lahko pridružite kadarkoli brez vpisa. Informacije in prijava po telefonu 040 800 524 (Stane) ali po e-pošti svetovalnice. Vabljeni!

NAŠE PUBLIKACIJE

NAŠE PUBLIKACIJE

V Svetovalnici za motnje hranjenja MUZA z namenom predstavitve problematike motenj hranjenja širši javnosti izdajamo tudi svoje publikacije.

Publikacije lahko dobite v Svetovalnici MUZA.

MUZA V MEDIJIH

(April 2017 RTV SLO1) Turbulenca: Moški in motnje hranjenja, z znakovnim jezikom – povezava

(Junij 2017 24ur FOKUS) Iz 24UR Fokus: Motnje hranjenja vse večji problem – povezava

(Februar 2016 24ur Preverjeno!) Preverjeno! – Motnje prehranjevanja – povezava

(Marec 2014 RTV SLO) Turbulenca: Ortoreksija – povezava

(Marec 2013 RTV SLO) Turbulenca: Anoreksija – povezava

KONTAKT

Za dodatne informacije smo vam na voljo na telefonski številki 01 425 03 38 in elektronski pošti svetovalnica.muza@gmail.com, lahko pa uporabite spodnji kontaktni obrazec.