Ugodne ciprese, slovenska Thuja Smaragd, ciprese v loncih, tise za žive meje, tise Taxus Hicksii, tise v loncih, ciprese za živo mejo Kmetijske Dejavnosti, Ostalo

Slovenski Lovorikovec

Lovorikovec, bot. Prunus laurocerasus je zimzeleni grm, ki zraste do 3 m visoko in prav toliko v širino. Lahko ga sadimo za žive meje in kot posamičen grm. Ima čudovite mesnate liste velikosti do 15 cm po dolžini in do 4 cm po širini. Rastlina, ki je namenjena živi meji, ima bujno rast, zato jo je potrebno obrezovati, sicer bi nam vzelo preveč prostora. Lovorikovec brez težav prenaša obrezovanje. Sadimo 2-3 sadike na tekoči meter.

Ugodne ciprese, slovenska Thuja Smaragd, ciprese v loncih, tise za žive meje, tise Taxus Hicksii, tise v loncih, ciprese za živo mejo – DREVESNICA, Zlatko Novak s.p.

Slovenski Češmin

Grmovnice primerne za živo mejo?

Predno se odločimo za zasaditev žive je dobro premisliti naslednje:

·      Izbira rastline

·      Zahtevnost rastline, obrezovanje, gnojenje, pletje

·      Kako visoko zraste ali ima dovolj prostora, nam zastira pogled na cesto…

·      Kakšno je cvetje

·      Kakšno je listje

Najpogostejše vrste, ki jih uporabimo za živo mejo so:

·      Češmin – (Berberis thunbergii)

Češmin je zelo pogosto uporabljen za zasaditev žive meje. Lepi rdeči listi češmina zagotavlja odličen kontrast v zelenem vrtu, in se hkrati odlično uporablja za ločevanje vrtnih poti ter gredic. Češmin ima ostro trnjr in je neprehodna rastlina.

Veliko vrst iz rodu češmina so primerne za gojenje in oblikovanje nizkih ali visokih (2 m) živih mej.

Vrst češmina je veliko, nekatere vrste so listopadne ali trajnozelene. Raste v skoraj vsaki dobro

propustni zemlji, v sončni ali polsenčni legi. Za lepo in gosto živo mejo je potrebno posaditi 3

rastline na tekoči meter dolžine. Češmin se obrezuje enkrat letno, po potrebi lahko tudi večkrat.

Trajnozelenese obrezujejo po samem cvetenju, sredi poletja.

Češmin so včasih pogosto uporabljali za žive meje. Češmin Berberis ‘Thunbergii’ naredi temnordeče manjše jajčaste, ki jeseni postanejo oranžno rdeči. Rastlina ima trnje, zato je živa meja neprehodna. Zime dobro prenaša. Zraste do okoli 2 m v višino in v širino. Potrebno jo je obrezovati.

Ugodne ciprese, slovenska Thuja Smaragd, ciprese v loncih, tise za žive meje, tise Taxus Hicksii, tise v loncih, ciprese za živo mejo – DREVESNICA, Zlatko Novak s.p.

Lawsonove paciprese, bot. Chamaecyparis lawsoniana spada v družino cipresovk. Rastlina zraste do približno 12 metrov v višino in do okoli 3 m v širino. Je pa odvisno od sorte. Ima posebno modrikasto zeleno barvo iglic. Potrebno jo je obrezovati, da se ne razširi preveč. Dobro prenaša obrezovanje. To opravimo jeseni.

Ugodne ciprese, slovenska Thuja Smaragd, ciprese v loncih, tise za žive meje, tise Taxus Hicksii, tise v loncih, ciprese za živo mejo – DREVESNICA, Zlatko Novak s.p.

Navadna kalina – LIGUSTRUM VULGARE L.

Navadna kalina je do 3 m visok listopadni grm s številnimi pokončnimi, šibastimi, slabo razvejenimi poganjki in dobro razvitim koreninskim siste­mom. Skorja na mladih poganjkih je gola, sivorjava in posuta s svetlejšimi lenticelami, na debelejših debelcih potemni in plitvo vzdolžno razpoka. Brsti so navzkrižno razporejeni, drobni, jajčasti in zašiljeni. Listi so eno­stavni, podolgovato suličasti in celorobi, kratkopecljati, dolgi do 7 cm in široki do 3 cm, nekoliko usnjati in ob milih zimah ostanejo na vejah še precej dolgo, v zavarovanih legah pogosto celo vso zimo. V ovršnih, 6- 8 cm dolgih latastih socvetjih združeni cvetovi so dvospolni, drobni, čaša je nerazločno 4-zoba, venec lijast, 5 mm dolg in bel. Cvetovi oddajajo ne­prijeten vonj. Plodovi dozorijo od avgusta do oktobra in ostanejo na vejah še dolgo pozimi. Plod je okrogla, 5-10 mm de­bela, bleščeča se, sočna črna jagoda, ki vsebuje 2-4 rjava semena.

Cvetenje

Enodomna in žužko­cvetna vrsta, cveti raz­meroma pozno, junija in julija.

Rastišče

Največkrat raste na sve­žih, globokih humoznih tleh z nekoliko bazično reakcijo, a prenese tudi revnejša rastišča. Ustre­zajo ji stalno vlažna tla, raste pa tudi na suhih rastiščih. Je toploljubna rastlina, ki pa jo zimski mraz ne prizadene. Ker je polsvetloljubna vrsta, ji premočno zasenčenje ne ustreza, dobro pre­naša onesnažen mestni zrak. Zelo dobro odga­nja iz panja.

Razširjenost

Navadna kalina je naravno razširjena po skoraj vsej Evropi, razen na se­veru, najdemo jo tudi v Mali Aziji in na Kavkazu. Avtohtono raste po vsej Sloveniji od nižin do gorskega pasu, najpogosteje v hrastovih gozdovih v nižinah in gričevju. Raste po gozdovih, gozdnih robovih, omejkih, ob stezah in poteh, pogosto je sajena.

Uporaba

Je pomemben gradnik gozdnega roba, s plodovi pomaga pri prehrani gozdnih živali, primerna je za zasajanje eroziji izpostavljenih pobočij. Je priljubljena okrasna rastlina, še zlasti primerna za oblikovanje živih mej, saj dobro prenaša obrezovanje in se zlahka razmnožuje poleti z delno ole­senelimi potaknjenci. Znanih je več okrasnih sort. Preveč bujno rast je tre­ba občasno krotiti z obrezovanjem, ki ga opravimo sredi pomladi. Žive meje iz kaline je treba takoj po zasaditvi porezati na višino okrog 30 cm in jih potem še vsaj 2 leti močno obrezovati, pozneje pa v rastnem obdobju samo še oblikovati. Les so nekoč v manjših količinah uporabljali v strugarstvu, pa tudi za pri­dobivanje črnega smodnika in včasih za kurjavo. Iz plodov so izdelovali črnilo, v ljudskem zdravilstvu so jagode uporabljali kot odvajalo. Vsi ras­tlinski deli, zlasti plodovi, so strupeni. Znanih je 45-50 vrst kalin. Podobna, a vednozelena do zirnzelena grmov­na vrsta, ki jo prav tako sadirno kot okras in v živih mejah, je jajčastolistna kalina (Ligustrum ovalifolium Hassk.), ki izvira iz Japonske. V primerjavi z navadno kalino ima nekoliko širše liste.

Liguster, navadna kalina, bot. Ligustrum vulgare je do 2,5 m visoka rastlina – grm. Ni zimzelena rastlina, listi so manjši, široki med 1 in 3 cm in dolgi med 2 in 5 cm, odvisno od sorte. Listi ostanejo na rastlini kar precej dolgo v zimo, sploh če je bolj mila. Nekater sorte ligustra lahko poženejo dolge pokončne veje bohotivke. Liguster cveti dokaj pozno na začetku poletja.

Liguster je nezahtevna rastlina. Uspeva v vseh tleh, rada ima toplejše podnebje, ostre zime pa ji ne škodijo. Razširjena je po vsej Evropi, razen v Skandinaviji. Liguster je primerna rastlina za žive meje, brez težav prenaša obrezovanje. Sadimo 3-4 rastline na tekoči meter.

Ugodne ciprese, slovenska Thuja Smaragd, ciprese v loncih, tise za žive meje, tise Taxus Hicksii, tise v loncih, ciprese za živo mejo – DREVESNICA, Zlatko Novak s.p.

Navadni gaber – (Carpinus betulus)

Gaber – listopadna rastlina. Vsekakor je potrebno to upoštevati pri zasaditvi. Oblikovanje goste ter visoke žive meje, je enostavna, ščitila vas bo pred pogledi tudi pozimi, saj svoje posušene liste na svojih vejah, ohrani skoraj celotno zimsko obdobje.

Spomladi, gaber ozeleni v lepe svetlozelene, okrasne liste, ki jeseni predstavljajo rastlino v topli in zlatorumeni barvi. Vejice gabra so gosto prepletene, in zagotavljajo dobro kritje pticam, kjer pogosto tudi gnezdijo. Gaber uspeva v skoraj vseh vrstah tal, v sončnem ali delno senčnem položaju.

Na tekoči meter se sadijo 2-3 sadike, obrezuje pa se 1-2 krat letno, pozno poleti in po potrebi v poznem zimskem času, zaradi močnejše rezi in pomlajevanja poganjkov.

Gaber tvori gosto živo mejo iz sveže zelenih listov. Tudi pozimi nudi nekaj zaščite, saj stari listi odpadejo šele, ko se pojavijo novi poganjki. V živi meji gaber zraste 1-4 m. Živo mejo iz gabra obrezujemo enako kot bukvino: februarja in junija. Dobro prenese tudi pomlajevanje. Gaber je zelo neizbirčen glede lastnosti tal. Rastline posadimo 25-30 cm narazen.

Beli gaber, bot. Carpinus betulus, kot listopadno rastlino lahko koristno uporabimo za živo mejo. Je nezahtevna rastlina, ki je avtohtona v Sloveniji. Ima liste, ki so pomirjajoče zelene barve in jeseni ne odpadejo. Tako imamo kritje tudi pozimi. Pomladi, tik preden začnejo rasti novi listi, stari odpadejo. Gaber ima gosto prepletene veje. Nudi kritje različnim živalim tudi pticam, kar nam lahko koristi.  To živo mejo je potrebno obrezovati. Začnemo že zelo zgodaj, ko so rastline še mlade, da se nam ne razširi preveč. Sadimo 2-3 sadike na tekoči meter.

Ugodne ciprese, slovenska Thuja Smaragd, ciprese v loncih, tise za žive meje, tise Taxus Hicksii, tise v loncih, ciprese za živo mejo – DREVESNICA, Zlatko Novak s.p.

Grmovnice primerne za živo mejo?

Predno se odločimo za zasaditev žive je dobro premisliti naslednje:

·      Izbira rastline

·      Zahtevnost rastline, obrezovanje, gnojenje, pletje

·      Kako visoko zraste ali ima dovolj prostora, nam zastira pogled na cesto…

·      Kakšno je cvetje

·      Kakšno je listje

Najpogostejše vrste, ki jih uporabimo za živo mejo so:

·      Pušpan – (Buxus sempervirens)

Pušpan, le kdo ne pozna pušpana?

Je idealen grm za oblikovanje žive meje, okrasne gredice ali celo za zasaditev labirinta.

Zaradi svojih gostih, zimzelenih listov in počasne rasti je idealen za gojenje živih mej, ki zraste do višine 1-2 m. Živa meja iz pušpana je zelo primerna tudi za nizke žive meje okrog cvetličnih gred, kot tudi za raznovrstne zelene skulpture. Za vsak tip žive meje obstaja ustrezna sorta pušpana.

Za sajenje žive meje je potrebno zasaditi 5-6 ali 6-8 rastlin pušana na tekoči meter, odvisno

od sorte pušpana. Za dobro rast jim ustrezajo rodovitna in dobro propustna tla in delno

senčna mesta. Dobro prenašajo tudi mesto na soncu, ampak kombinacije sončnega

položaja in suhe zemlje, upočasnijo rast in vodijo sušenje listov .

Dobro prenaša močnejše obrezovanje zaradi pomladitve v pozno pomlad.

Pušpan se obrezuje 2-3 krat na leto.

Pušpan bot. Buxus sempervirens je tudi zelo primeren grmiček za žive meje ali pa obrobe ob gredah ali potkah. Poznamo veliko sort pušpana. Eni so počasi rastoči, ki so primernejši za obrobe, drugi nekoliko hitreje rastoči, mogoče primernejši za žive meje. Pomladi brez težav prenaša obrezovanje, pozneje poleti pa ne, nastane ožig notranjih lističev. Ta rastlina ima zelo rada rodovitna tla. Zraste največ 2 metra v višino.

Ugodne ciprese, slovenska Thuja Smaragd, ciprese v loncih, tise za žive meje, tise Taxus Hicksii, tise v loncih, ciprese za živo mejo – DREVESNICA, Zlatko Novak s.p.

Čeprav je živa meja iz tise zelo lepa, je ne sadite v vrtove, če imate še majhne otroke. Zelo strupeni so namreč vsi deli rastline, še najbolj pa iglice! Tisa je strupena cela, popolnoma vse! Iglice, lubje, strupene so tudi jagode, ki jih tisa naredi jeseni.

Jagode so rdeče barve, velikosti približno kot grah. Imajo mehek, sladek ovoj, ki ga lahko pojemo. Notri je drobceno seme oziroma peška, ki pa je spet strupena, zato moramo biti zelo previdni, če posežemo po tisinih sadežih. Če otrok pride v stik s semenom, lahko celo umre, tudi pri odraslih se lahko zgodi enako.

V živi meji tisa zraste do dva metra višine. Obrezujemo jo le enkrat letno – proti koncu junija. Tisa je edini iglavec, ki prenese močno obrezovanje, saj poganja nove poganjke tudi iz lesenelih delov. Za živo mejo iz tise posadimo rastline 25-30 cm narazen.

Najbolj razširjena in vsesplošno uporabljena vrsta je Taxus baccata, sicer pa jih poznamo več. Izvirajo iz Evrope, severozahodne Afrike in Bližnjega Vzhoda. V naravi navadno dosežejo 20 ali več metrov višine in visoko starost (tudi po več tisoč let).

Je dvodomna rastlina, torej razlikujemo moške in ženske rastline. Moške rastline spoznamo po številnih rumenih cvetovih v pomladanskem času, ženske rastline pa po značilnih rdečih plodovih jeseni. Za razliko od ostalih iglavcev, semen ne tvori v storžih, temveč v plodovih. Skorja je rdečkasta, sprva gladka, nato pa s starostjo razpoka.

Temne zelene iglice dajo tej rastlini poseben poudarek. Zanimive pa so tudi sorte, katere imajo enoletne poganjke obarvane v zlatorumeni barvi (npr. Taxus baccata ‘Fastigiata Aurea’). Obrezujemo jih po potrebi, navadno pa konec pomladi in ponovno konec poletja. Dobro prenaša onesnaženo urbano okolje, kar jo uvršča v primerne rastline za parkovne nasade v mestih.

Vsi deli tise so strupeni, z izjemo mesnatega ovoja okoli semena, ki je sladek, užiten. Ptice semen ne razgradijo, temveč jih enostavno izločijo in s tem poskrbijo za naravno širjenje vrste. Človeški prebavni sistem pa deluje nekoliko drugače in ta semena razgradi. Ob tem se sproščajo strupi, ki so lahko hitro usodni. V medicini se kot izoliran taksol, izvleček iz tise uporablja v boju proti rakavim obolenjem.

So zelo nezahtevne, počasi rastoče rastline, ki uspevajo tako v senci kot na močnem soncu. Lahko jih gojimo kot grmovnice ali drevesa, veliko vrednost pa imajo zaradi sposobnosti stalnega obnavljanja, saj jih lahko oblikujemo v najrazličnejše oblike. Na vrtnariji poleg navadnih in gnezdastih ponujamo tudi tise oblikovane v stožec, možno pa je po predhodnem naročilu dobiti tudi kroglaste, kvadratne, spiralne, stebričaste in bonsaj oblike.

Izredno lepo se obnesejo kot vednozelen soliter v nekem okolju ali pa kot strižena živa meja. Kot zanimivost lahko navedemo, da eno najstarejših znanih živih mej sestavlja prav nasad tise, ki se nahaja v Veliki Britaniji. Ocenjujejo, da je stara približno 300 let, v višino pa meri več kot 12 metrov.

Pri nas vzgajamo stebraste tise Taxus media ‘Hicksii’, ki so primerne predvsem za žive meje, lahko pa tudi za posamično saditev. Te sorte rastejo v obliki stebra in jih ni potrebno obrezovati kot na primer kakšne druge sorte. V širino zrastejo od 0,7 do 1,2 m, v višino do okoli 4 m. Tise lahko obrezujemo od pomladi do konca poletja, najbolj priporočljivo pa je nekje konec meseca avgusta ali začetek septembra. Sadimo 2-3 rastline na tekoči meter.

Tise so nezahtevne rastline, počasi rastejo, odlikuje jih sposobnost, da se lahko zelo dobro obrastejo tudi v primeru, ko jih preveč obrežemo. Imajo rajši veliko svetlobe. Tise moške in ženske rastline. Ženske rastline napravijo rdeče plodove, katerih ovoj je užiten, koščica v sredini in vsi ostali deli rastline pa so strupeni. Kozam, ovcam, divjadi in pticam ne pride do živega.

Tise so zelo razširjene po Evropi. Poznamo več sort, nekatere lahko dosežejo celo 20 metrov v višino. Lahko dosežejo zelo dolgo starost, več sto let. Običajno iglavci, kamor tise spadajo, tvorijo semena v storžkih. Tise tvorijo semena v obliki plodov, katerih mesnati del lahko celo uživamo, vsi ostali deli so pri tisah strupeni.

Ugodne ciprese, slovenska Thuja Smaragd, ciprese v loncih, tise za žive meje, tise Taxus Hicksii, tise v loncih, ciprese za živo mejo – DREVESNICA, Zlatko Novak s.p.

V naravi grmi uspevajo brez obrezovanja. Tudi na vrtu lahko grmovnice živijo brez škarij in jim nič ne manjka – razen lepote. Za lepoto pa okrasne grmovnice sadimo.

Obrezovana drevnina je cvetiva, živahna in bolj zdrava. Obrezovanje ni samo krotenje velikosti (pri bujnih vrstah smo tudi s škarjami omejenih moči), temveč je tudi ohranjanje mladosti. Drevesa in grmi živijo drugače kot mi: vsak mlad poganjek je zares mlad. S škarjami grm pomlajamo. To pomeni, da ga pripravimo do tega, da odžene in da se mlada vejice obnašajo tako kot na mladi rastlini: da je bujna in polna cvetov.
Dosledno in odločno

Največji napaki pri ljubiteljskih vrtnarjih sta dve: da se jim grmovnice smilijo in jih sploh ne obrežejo, ali pa da vse obrežejo ne enak način, na balon. V obeh primerih postane grmovnica starikava in v nekaj letih polna suhega, mrtvega lesa. V drugem primeru je hiba tudi ta, da so vsi grmi videti enaki. S pravilnim obrezovanjem želimo nasprotno: vsako grmovnico pripraviti do tega, d…

Z rezjo Medvejk in Španskega bezga moramo še malo počakati toliko, da grmovnice odcvetijo.

Ugodne ciprese, slovenska Thuja Smaragd, ciprese v loncih, tise za žive meje, tise Taxus Hicksii, tise v loncih, ciprese za živo mejo – DREVESNICA, Zlatko Novak s.p.