Šola računovodstva

Izplačila poslovodnim osebam davčno še vedno napačno razvrščamo – z davčnega vidika ni pomembna le pravna podlaga med subjekti, temveč predvsem vsebina dohodka!

Pravne podlage omogočajo vodilnim delavcem, kot so poslovodje in prokuristi, različne načine urejanja pravnih razmerij, kot je delovno razmerje ali drugo obligacijsko razmerje, denimo poslovodne, mandatne, podjemne in druge pogodbe. Pri tem pa se razlikujeta tudi davčna in računovodska…

Poslovodne osebe zastopajo gospodarske družbe, poleg teh se lahko imenujejo še drugi pooblaščenci, na katere se prenesejo določena pooblastila v zvezi z zastopanjem družbe, denimo prokuristi. Raznolikost opravljanja del poslovodnih oseb in prokuristov ter ugodnosti, ki se tem osebam ponudijo v gospodarskih družbah, so odločilnega pomena za obdavčitev njihovih dohodkov in obračun ter plačilo prispevkov za socialno varnost.

Pravne podlage predpisujejo poslovodnim osebam različne vrste pogodb, kot so delovnopravne in civilnopravne pogodbe. Pri sklepanju pogodb morajo pogodbene stranke upoštevati veljavno zakonodajo in predvsem to, da so pravne podlage skladne z vsebino pogodbe.

Ločiti je treba vodenje družbe od drugih del

Poslovodne osebe vodijo posle družbe, torej opravljajo naloge odločanja in vodenja, medtem ko so prokuristi v osnovi zgolj poslovni pooblaščenci brez funkcije vodenja, zato se tudi davčna obravnava teh dohodkov razlikuje.

Dohodki, prejeti za vodenje ali vodenje in nadzor poslovnega subjekta, ki je pravna oseba na podlagi poslovnega razmerja, se obravnavajo kot dohodek iz delovnega razmerja. Z davčnega vidika torej ni odločilna zgolj vrsta pogodbe, poimenovanje dohodka ali status poslovodne osebe, ampak tudi vsebina dohodka. Tako se na primer dohodek edinega družbenika, ki poleg vodenja družbe opravlja še druga dela za družbo, obdavči v skladu z njegovo vsebinsko opredelitvijo: za vodenje družbe se njegov dohodek šteje za dohodek iz delovnega razmerja, za druga dela, ki so povezana z dejavnostjo družbe, pa so njegovi dohodki obdavčeni kot dohodki iz drugega pogodbenega razmerja.

Boniteta je vezana na delovno razmerje

Dohodek iz delovnega razmerja sodi med dohodke iz zaposlitve, za katere je značilno, da vključujejo vsako izplačilo poslovodni osebi in boniteto. Boniteta je vsaka ugodnost, v obliki izdelka, storitve ali druge ugodnosti v naravi, ki jo poslovodni osebi zagotovi delodajalec. Pri tem je treba opozoriti, da je boniteta izključno vezana na delovno razmerje, če ne gre za delovno razmerje, se prejeta ugodnost ne obravnava več kot boniteta, ampak druge vrste dohodek.

Druge posebnosti in podrobnosti najdete v izvirnem zapisu Urške Trobej, ki je v celoti dosegljiv na portalu finance.si.

Zaloge materiala se v podjetju pojavijo takrat, ko inputi ter vmesni in končni outputi proizvodnega procesa niso takoj uporabljeni. Kar pomeni da, če nabavite večje količine proizvodnega materiala, ki ga sicer potrebujete za izdelavo različnih izdelkov, ki jih boste izdelovali nekaj tednov ali mesecev, imate v svojem podjetju tudi zaloge.

Ko na vrata potrka inšpekcija

V nekaterih podjetjih so prepričani, da zalog nimajo. ponekod pa celo zmotno mislijo, da jim podrobne evidence ni potrebno voditi, pojasnjuje Urška Trobej, direktorica podjetja Računovodsko izobraževalno središče. Potem pa se v podjetju oglasi davčni inšpektor in ob pregledu ugotovi, da ima podjetje veliko preveč prikazanih stroškov, kot bi jih smelo imeti. Posledica? Podjetju se naložijo povečana davčna osnova in s tem višja davčna obveznost, plačilo zamudnih obresti in globa.

Globe do 30 tisoč evrov, v večjih podjetjih tudi 300 tisoč evrov!

Globe za srednja in velika podjetja se načeloma sicer gibljejo med 3.200 in 30 tisoč evri. Pri podjetju s sedmimi milijoni evrov prihodka ter okoli 50 tisoč evrov čistega dobička, lahko globa v vrednosti 30 tisoč evrov tako požre skoraj ves letni dobiček.  Pri čemer Urška Trobej opozarja, “globa je lahko še višja pri večjih podjetjih, tudi do 300 tisoč evrov, v primeru, da gre za hujši prekršek v smislu protipravne premoženjske koristi.

Kako torej voditi evidenco zalog materiala v podjetju? Na podlagi plačanih računov ob prejetju materiala zagotovo ne! Zakaj? Gre namreč za neke vrste investicijo v podjetje, ki jo kasneje uporabite za ustvarjanje prihodkov v podjetju in ne za strošek, ki podjetju prinaša minus.

Najprimernejši knjigovodski listini za evidentiranje zalog materiala v podjetju sta prejemnica, v kateri med drugim popišemo prejeto količino materiala, ceno in vrednost. Ko podjetje zaloge porabi za izdelavo polizdelkov ali končnih izdelkov pa mora izpolniti izdajnico, ki predstavlja porabo in preoblikovanje ene oblike zaloge v drugo.

Več si preberite na portalu finance.si.

Poznavanje posameznih vrst dela in dohodkov je pomembno z vidika davčne obravnave, z vidika povračil in prejemkov fizičnih oseb ter z vidika vključitve v obvezna socialna zavarovanja in obračuna prispevkov. V praksi se namreč pogosto znajdemo v situaciji, ko moramo za neko delo angažirati zaposlene ali zunanje sodelavce, zaposlenim ali zunanjim delavcem moramo izplačati dohodek, nagrado, odpravnino in  povračila v zvezi z opravljenim delom. Na to vselej aktualno tematiko odgovarja februarski seminar Akademije Financ z naslovom Katere so možne oblike dela in izplačila fizičnim osebam, ki ga bo vodila Urška Trobej, direktorica podjetja Računovodsko izobraževalno središče. Prosili smo jo, da že pred seminarjem za portal Akademije Finance izpostavi nekaj ključnih točk s tega področja.

Pomen z vidika obdavčitve in obračuna prispevkov

Razlikovanje med posameznimi oblikami  del in izplačil je pomembno z vidika obdavčitve in obračuna prispevkov za socialno varnost. Prav tako je obračun prispevkov za socialno varnost odvisen od statusa prejemnika dohodka: upokojenec, zaposleni, nezaposleni ipd.

Aktivni in pasivni dohodki

Z vsebinskega vidika lahko dohodke fizičnih oseb v grobem razdelimo v dve veliki skupini:  aktivni dohodki in pasivni dohodki. Z davčnega vidka so prvi obdavčeni kot dohodki iz zaposlitve, drugi pa so dohodki iz prenosa premoženjskih pravic.

Upoštevajmo naravo dela

Delo se lahko opravlja na osnovi različnih pravnih podlag, pri tem pa je potrebno upoštevati dejansko naravo dela. Delo se lahko opravlja na podlagi pogodbe o zaposlitvi, pogodb civilnega prava, začasnega in občasnega dela upokojencev, študentskega dela. Pogodba o zaposlitvi mora imeti vse elemente delovnega razmerja, medtem ko delo na podlagi civilnih pogodb ne sme imeti elementov delovnega razmerja, razen če tako določa zakon.

Osnova za izračun prispevkov je lahko drugačna

Davčna zakonodaja – Zakon o dohodnini  med dohodke iz zaposlitve uvršča dohodke iz delovnega razmerja in dohodke iz drugega pogodbenega razmerja, medtem ko Zakon o pokojninskem in invalidskem zavarovanju za obračun prispevkov za socialno varnost  delovno razmerje smatra kot pravno razmerje, ki nastane na podlagi pogodbe o zaposlitvi.  To pomeni, da je v praksi  lahko osnova za izračun prispevkov drugačna od davčne osnove za opravljeno delo.

Dohodek iz zaposlitve vključuje vsako odvisno pogodbeno razmerje

Dohodki  iz zaposlitve ne vključujejo zgolj delovno razmerje, ampak tudi vsako odvisno pogodbeno razmerje – npr. podjemna pogodba, avtorska pogodba. Dohodek iz zaposlitve vključuje vsako izplačilo in boniteto, ki sta povezana z zaposlitvijo.

2 različna položaja z vidika prispevkov za socialno varnost

Osebe, ki opravljajo delo na podlagi drugega pogodbenega razmerja (npr. avtorske, podjemne pogodbe ipd.) nastopajo od 1. 1. 2014 v dveh različnih položajih z vidika prispevkov za socialno varnost (zavarovane po 20. ali 18 čl. ZPIZ-2), saj ZPIZ -2  tovrstno delo opredeljuje kot delo na podlagi drugih pogodb in ne v okviru pogodbe o zaposlitvi. Osnova za prispevke je vsako posamezno plačilo za opravljeno delo oziroma storitev, prejeto na podlagi drugega pravnega razmerja, ki se po zakonu, ki ureja dohodnino, šteje za dohodek. Delavec, ki opravlja delo na podlagi drugega pogodbenega razmerja, mora izplačevalcu sporočiti podatke, na podlagi katerih se ugotovi izpolnjevanje pogojev za zavarovanje.

Povračilo stroškov

Pomembna je tudi opredelitev dohodka z davčnega vidika in ZPIZ-2 glede obravnave povračil stroškov v zvezi z opravljanjem dela.

Zavezanec je delodajalec

V primeru sklepanja pogodb civilnega prava mora delodajalec pred začetkom opravljanja dela s posameznikom skleniti pisno pogodbo ter ga prijaviti v obvezna socialna zavarovanja. Zavezanec za prijavo in plačilo je delodajalec.

Zavarovanje za poškodbe pri delu in poklicno bolezen

Za poškodbe pri delu in poklicno bolezen morajo biti zavarovane osebe, ki opravljajo delo na podlagi drugega pogodbenega razmerja, obvezna je prijava z obrazcem M12 preko portala e-Vem.

Glavni ali drugi delodajalec

Pri izplačilu dohodkov fizičnim osebam je davčna osnova odvisna od tega, ali dohodek izplača glavni ali drugi delodajalec.

V praksi se nekateri dohodki fizičnih oseb (npr. regres) izplačajo za več mesecev in so obdavčeni s povprečno dohodninsko stopnjo, pri tem pa je dohodninska stopnja odvisna  tudi od izplačevalca dohodka: glavni ali drugi.

Več si preberite na portalu finance.si.

Računovodske prevare so si v zadnjih dveh desetletjih izborile zelo vidno mesto in pomembno prispevale h globalni recesiji. Kdo se ne spomni škandalov Enron, WorldCom, Parmalat, Bernie Madoff in Lehman brothers? Nanje pa niso imuna niti slovenska podjetja.

Zato moramo biti pri branju in uporabi računovodskih izkazov, ki naj bi bili zrcalo poslovanja podjetja ter njega resnična in poštena slika, zelo pozorni. Za pravilno presojo uspešnosti podjetja in njegovega premoženja namreč ne zadostuje zgolj informacija o velikosti dobička, sredstev in prihodkov, temveč je treba v zvezi z njimi preveriti določene povezave in vplive na preostale ekonomske kategorije v okviru računovodskih poročil.

Prevara v računovodskih poročilih pomeni namerno  napačno navedbo neke ekonomske kategorije, in se razlikuje od napake, poudarjata sogovornici Urška Trobej in Darja Rovšek, ki bosta 8. decembra letos vodili seminar Kako najti prevare v računovodskih izkazih.

Kdo odkriva prevare

Kot pravita strokovnjaki odkrivanja prevar, imamo v Sloveniji sicer kar nekaj nadzorstvenih institucij, ki opravljajo nadzor nad računovodskimi poročili. Tu so revizorji, ki so v skladu z Mednarodnimi standardi revidiranja odgovorni za pridobitev sprejemljivega zagotovila, da so računovodski izkazi brez pomembne napačne navedbe zaradi prevare ali napake. Preiskovalno, forenzično računovodstvo pridobiva vedno večji pomen pri odkrivanju in preiskovanju prevar v računovodskih poročilih, pri tem pa sodelujejo strokovnjaki s področij ekonomije, prava, računovodstva, revizije in kriminalistike. Imamo tudi Računsko sodišče, ki revidira pravilnost in smotrnost vseh uporabnikov javnih sredstev po Zakonu o računskem sodišču, pa Inštitut za revizijo in Agencija za nadzor nad revidiranjem, ki imata svoje naloge in odgovornosti opredeljene v Zakonu o revidiranju. Urad Republike Slovenije za nadzor proračuna izvaja finančne kontrole in notranje revidiranje neposrednih in posrednih uporabnikih državnega in občinskega proračuna, izvaja pa tudi . revizije pri porabe sredstev EU skladov. Seveda je tu tudi Finančna uprava Republike Slovenije, pri čemer davčni inšpektorji izvajajo nadzor pri pravnih in fizičnih osebah in preverjajo pravilnost in pravočasnost obračunavanja davkov, poslovanje davčnih zavezancev, preverjanje knjigovodskih in drugih evidenc in ugotavljanje neprijavljenih dohodkov. Nenazadnje pa v kazenskih postopkih sodniku pomagajo oz. podajajo odgovore na nejasna vprašanja tudi sodni izvedenci na področju ekonomije, knjigovodstva in računovodstva.

Izpostavljata, da je pri odkrivanju prevar v računovodskih poročilih zelo pomembno poglobljeno forenzično-računovodsko-revizijsko in drugo znanje, da jih odkrijemo pravočasno, in da ne pride do nepopravljive  škode. Le na tak način se lahko zagotovi ustrezen nadzor nad pregledom  računovodskih poročil.  A ob tem Trobejeva in Rovškova poudarjata, da je »najbolj pomemben nadzor v sami organizaciji. Vodstvo organizacije je tisto, ki mora ravnati skladno s pravili, zakonodajo in etiko, kar pomeni, da morajo zunanji javnosti prikazati resnično in pošteno sliko svojega poslovanja.«

Ključna opozorilna znamenja prevare

Do prevare v računovodskih poročilih  pride zaradi različnih razlogov in motivov, ti pa posledično povzročajo različne načine prevar. »To pomeni vpliv na ekonomske kategorije znotraj računovodskih izkazov. Pravila oz. sodila, na podlagi katerih bi sklepali na prevaro pri enostavnem (hitrem) pregledu računovodskih izkazov ne moremo podati, saj je vsaka organizacija svoj subjekt in je potrebno opraviti temeljito in celovito analizo računovodskih izkazov ter ostalih dejavnikov, ki vplivajo na poslovanje podjetja« pojasnjujeta sogovornici, a dodajata:  »Lahko pa nam pri ‘branju’ računovodskih izkazov določene informacije nakažejo, da moramo biti pri uporabi računovodskega poročila pozorni na, na primer, nagle, velike in nepojasnjene spremembe na  posameznih ekonomskih kategorijah, sprememba strukture postavk v računovodskih izkazih in podobno.«

Več si preberite na portalu finance.si.

Nosilec dopolnilne dejavnosti na kmetiji je lahko pokojninsko in invalidsko zavarovan kot kmet, lahko pa je zavarovan po drugi zavarovalni podlagi, ki je odvisna od njegovega statusa. Nosilec dopolnilne dejavnosti na kmetiji, ki ni zavarovan na podlagi opravljanja primarne kmetijske in gozdarske dejavnosti, lahko v skladu z zakonom o pokojninskem in invalidskem zavarovanju plačuje pavšalni prispevek za obvezno zavarovanje za invalidnost, telesno okvaro ali smrt, ki je posledica poškodbe pri delu ali poklicne bolezni, iz dopolnilne dejavnosti, obvezno pa mora plačevati pavšalni prispevek za obvezno zdravstveno zavarovanje.V skladu z zakonom o pokojninskem in invalidskem zavarovanju se pri ugotavljanju premoženjskega pogoja za obvezno vključitev v pokojninsko in invalidsko zavarovanje in pri določanju zavarovalne osnove dohodki iz dopolnilne dejavnosti upoštevajo kot dohodki iz kmetijske dejavnosti in se prištevajo h katastrskemu dohodku. Vendar se lahko tudi osebe, ki ne dosegajo predpisanega pogoja za vključitev v obvezno pokojninsko in invalidsko zavarovanje, prostovoljno vključijo v obvezno zavarovanje.

Vrste obveznih socialnih zavarovanj iz opravljanja dopolnilne dejavnosti

Nosilec dopolnilne dejavnosti je lahko zavarovan kot kmet, torej na podlagi primarne kmetijske in gozdarske dejavnosti, ali pa tudi ne.

Če je nosilec dopolnilne dejavnosti na kmetiji obvezno zavarovan kot kmet, je zavarovan na podlagi 17. člena zakona o pokojninskem in invalidskem zavarovanju (ZPIZ -2). V tem primeru se obvezno zavarujejo kmetje:

• če imajo zdravstveno sposobnost za opravljanje kmetijske dejavnosti, ki jo ugotavlja služba medicine dela,

• če se ne šolajo in niso uživalci predčasne, starostne, vdovske ali invalidske pokojnine,

• če ob vložitvi prijave v zavarovanje dohodek kmetije iz kmetijske dejavnosti na zavarovanega člana dosega najmanj znesek, ki je primerljiv z zneskom 60 odstotkov povprečne letne plače zaposlenih v Sloveniji, preračunane na mesec, in ga določi minister, pristojen za kmetijstvo.

Pogoja, ki ju mora izpolnjevati nosilec, sta v tem primeru: premoženjski cenzus (vključen tudi dohodek iz dopolnilne dejavnosti na kmetiji) ter dokazilo o zdravstveni sposobnosti za opravljanje kmetijske dejavnosti. Nosilci dopolnilne dejavnosti se v tem primeru zavarujejo pod naslednjimi šiframi podlag: 051, 052 ali 007/064, 065 ali 053, 054, z obrazcem M-1.

Če nosilec dopolnilne dejavnosti na kmetiji ni obvezno zavarovan kot kmet, je zavarovan samo za poškodbo pri delu in poklicno bolezen. V tem primeru se mora nosilec dopolnilne dejavnosti na kmetiji z obrazcem M12 obvezno zavarovati za primer poškodb pri delu in poklicne bolezni, in to na podlagi 10. točke 17. člena zakona o zdravstvenem varstvu in zdravstvenem zavarovanju (ZZVZZ), šifra podlage zavarovanja: 050, šifra 10. Gre za osebe, ki v skladu z 10. točko 17. člena opravljajo dopolnilno dejavnost na kmetiji kot postranski poklic.

Med osebe s postranskimi poklici sodijo:

• samostojni podjetniki posamezniki, ki ne opravljajo dejavnosti kot edini ali glavni poklic,

• osebe, ki opravljajo poklicno dejavnost,

• sobodajalci in

• osebe, ki opravljajo dopolnilno dejavnost na kmetiji in niso zavarovane na podlagi opravljanja kmetijske dejavnosti.

Trajanje zavarovanja

Oseba, ki opravlja dopolnilno dejavnost na kmetiji, mora imeti urejeno zavarovanje za čas vpisa v register, pod pogojem, da ni zavarovana kot kmet, torej iz opravljanja primarne kmetijske in gozdarske dejavnosti pod naslednjimi vrstami zavarovalnih podlag: 051, 052, 064, 065, 053, 054.

Zavarovanje za poškodbe pri delu in poklicne bolezni nastopi pod pogojem, da ima nosilec dopolnilne dejavnosti v RS urejeno obvezno zdravstveno zavarovanje kot:

• zavarovanec po 15. členu ZZVZZ (iz naslova delovnega razmerja, s. p. …)

• ali kot družinski član (zakonec, otrok) po 21. oziroma 22. členu ZZVZZ.

Treba je poudariti, da zavarovanje za poškodbe pri delu in poklicne bolezni ne nastopi, če nosilec nima urejenega obveznega zdravstvenega zavarovanja. Zavezanec za prijavo v zavarovanje je nosilec dopolnilne dejavnosti na kmetiji, prav tako je zavezan k plačilu prispevka. Prijava se opravi z obrazcem M12 prek portala e Vem, podlaga za zavarovanja 050, točka 10 – prijava v zdravstveno zavarovanje za poškodbe pri delu in poklicne bolezni.

Rok za vložitev prijave je z dnem nastopa dela ali priglasitve dejavnosti.

Urška Trobej, Računovodsko izobraževalno središče

Vsi poslovni subjekti, ki so vpisani v Poslovni register Slovenije, morajo od 1. januarja 2016 obvezna so­cialna zavarovanja za svoje zaposlene urejati prek sistema e-Vem.

Računovodski izkazi so eden izmed glavnih virov informacij ter kazalnik premoženjsko-finančne in poslovno-finančne uspešnosti podjetja. Lahko pa so tudi vir prevar.Ne samo, da računovodski …

Več si preberite na finance.si.

Državne podpore je treba všteti med prihodke, ki pokrivajo nastale stroške v obdobju financiranja. Posebno pozornost je treba posvetiti državnim podporam v kmetijstvu.

Pridobivanje evropskih sredstev je že nekaj let zelo priljubljena oblika (so)financiranja poslovanja podjetij. Nabor projektov, ki jih financira EU (imenujemo jih tudi državna podpora), je zelo…

Več si preberite na finance.si.