7
DEC
ALI STA STRES IN ANKSIOZNOST POVEZANA?
Anksioznost
Vsakdo včasih doživlja anksioznost, saj je to normalen odziv na zunanje in notranje procese. Dokler je stopnja anksioznosti obvladljiva in se telo redno pomirja, nas ta pri vsakodnevnem delu in funkcioniranju ne moti, gre za del naravnega procesa človeškega življenja.
Razlika med vsakodnevnimi skrbmi ter anksiozno motnjo pa je, da je slednja v veliki meri povezana s groznimi pričakovanji, medtem ko možgani te skrbi potem producirajo predvsem zato, da bi našli optimalno rešitev za nastalo osebno situacijo.
O anksiozni motnji govorimo, ko vsakodnevne skrbi prerastejo v hujšo zaskrbljenost, in le-ta preraste v anksioznost, ki ovira vsakdanje življenje. Lahko je prisotno izogibanje dogodkom, določenim ali vsem osebam, delovnim obveznostim ali pa ko anksioznosti ni možno pomiriti in je doživljanje zaskrbljenosti kronično in stalno močno.
Kadar osebe ves čas čutijo anksioznost in ta pogosto nima nekega stvarnega zunanjega razloga, govorimo o generalizirani anksioznosti. Ta je lahko blaga in obvladljiva, ali pa močna in izčrpljujoča ter lahko povzroči ali poslabša druge zdravstvene težave, tako fizične ali psihološke. Oseba z močno generalizirano anksiozno motnjo se praktično ne more sprostiti, večino časa v sebi čuti napetost in pričakuje najhujše dogodke.
Anksioznost navadno spremljajo naslednji telesni znaki:
- povečan občutek tiščanja v prsih,
- hitrejše in močnejše bitje srca,
- potenje,
- napetost v mišicah,
- zardevanje,
- trepetanje,
- želodčne ali prebavne težave,
- tresoč glas,
- občutek suhosti v ustih,
- hiperventilacija, ...