Iz čebeljega panja izvirajo številni mamljivi proizvodi, predvsem seveda poznamo med. Težko pa si predstavljamo, kako drobne živali z nabiranjem nektarja na cvetovih pridelujejo večje količine medu. Postopek ni povsem intuitiven, seveda pa nimamo pravega vpogleda v to, če nas čebelarstvo ne zanima do te mere, da bi se o postopkih bolj podrobno pozanimali.Tu imamo sicer opravka z različnimi postopki, ki vodijo od čebele do medu. Čebelarji imajo veliko dela, predvsem kakšna manjša opravila, od katerih je odvisna dobrobit čebel v čebelnjaku preko celega leta. Že res, da čebelarstvo načeloma ni zelo zahtevna in zamudna dejavnost, a zahteva veliko pozornosti in znanja, neprecenljive so tudi izkušnje. Če za čebele dobro skrbimo, bomo imeli tudi dober pridelek.Pot do medu se začne s kvalitetno pašo, kjer čebele nabirajo nektar. Čebele lahko v iskanju paše preletijo več kilometrov, a seveda se raje ustavijo na kakšnih bližnjih cvetovih. Zato čebelarstvo vključuje tudi premišljeno namestitev čebeljih panjev – nenazadnje je od paše močno odvisna tudi kvaliteta medu vključno z vsemi njegovimi lastnostmi. Čebele prinašajo v panj nektar, ki ga predelujejo v med. Med čebelam služi kot vir hrane, seveda pa gre tu za zaloge, ki jih same ne porabijo v takšni količini. S pridobivanjem medu čebelarstvo čebelam torej ne škoduje, poleg tega bodo čebelarji preko zime sami dopolnili prehrano čebel.Med je zaprt v celicah satovja, kjer ga čebele shranjujejo. Nato zahteva čebelarstvo nekaj dela, da do medu pridemo. Čebele moramo skrbno pregnati iz panja, odstraniti satovje in nato odpreti celice ter iztočiti med. S tem postopkom je nekaj več dela, a vseeno ne gre za zelo intenzivna in zamudna opravila. Med iztočimo in prelijemo v kozarce, satovje pa očistimo in namestimo nazaj v panj, da lahko čebele nadaljujejo z zbiranjem nektarja in pridelavo medu.