7
DEC
KDAJ IN KAKO DELAVCU PRIPADA DODATEK ZA DELOVNO DOBO
Na sploh je tendenca, da delodajalec izplača dodatke ob plači. Glede dodatka za delovno dobo pa zakon napotuje na kolektivne pogodbe za določeno dejavnost, kjer je meritorna vsebina dodatka natančneje opredeljena. Če delodajalec sprejme splošne akte ali pa dodatke opredelijo v pogodbi o zaposlitvi, pa se upošteva slednje. Vse pa mora biti določeno najmanj, kar je zapisano v zakonu.
Če delodajalca ne zavezuje nobena kolektivna pogodba, mora za namen opredelitve višine dodatka za delovno dobo sprejeti splošni akt ali sklep delodajalca. Seveda pa mora pri tem upoštevati, kaj o višini dodatka nalagajo druge podobne kolektivne pogodbe (tj. ki so sorodne njihovi dejavnosti).
Kot delodajalec morate biti pozorni na svoje zaposlene, ki so pri vas za krajši delovni čas od polnega. Kajti to ne vpliva na dodatek za delovno dobo. Kot primer lahko navedemo delavca, ki že 20 let dela s skrajšanim delovnim časom - po 20. letih bo pridobil dodatek za delovno dobo za dvajset let. Znižana pa je v takem primeru višina dodatka - ta bo znižana za polovico.
Dodatek za delovno dobo je odstotek od osnovne plače, ki jo prejema delavec, pri čemer lahko gre za dodatek za delovno dobo pri delodajalcu ali skupno delovno dobo delavca.
Zakon, ki ureja večino področij delovnega prava ta dodatek že določa, zato se ga morata oba, tako delavec kot tudi delodajalec držati in spoštovati. Ne moreta se na primer sporazumno dogovoriti, da delavec ne prejme dodatka, niti se ne moreta zmeniti, da bi delavec prejemal manjši dodatek od predpisanega v kolektivnih pogodbah, zakonih ali splošnih aktih delodajalca. Lahko pa se dogovorita, da se dodatek šteje kot del plače.