2
SEP
Kdaj vam pripada nujni delež pri dedovanju?
Zakon o dedovanju (ZD, Uradni list SRS, št. 15/76, 23/78, Uradni list RS, št. 13/94 – ZN, 40/94 – odl. US, 117/00 – odl. US, 67/01, 83/01 – OZ, 73/04 – ZN-C, 31/13 – odl. US in 63/16) določa, da so nujni dediči pokojnikovi potomci, njegovi posvojenci in njihovi potomci, njegovi starši in njegov zakonec. Prav tako so lahko nujni dediči dedi in babice ter bratje in sestre pokojnika in to tedaj, če so trajno nezmožni za delo in nimajo potrebnih sredstev za življenje. Vsi so nujni dediči ob pogoji, da so upravičeni dedovati po zapustniku.
Nujni delež potomcev, posvojencev in njihovih potomcev ter zakonca znaša polovico, nujni delež drugih dedičev pa tretjino tistega deleža, ki bi šel vsakemu posameznemu izmed njih po zakonitem dednem redu. Nujnemu dediču gre določen del vsake stvari in vsake pravice, ki sestavlja zapuščino, oporočitelj pa lahko tudi določi, da dobi nujni dedič svoj delež v določenih stvareh, pravicah ali v denarju.
Primer: Marija je imela 2 otroka in ni imela partnerja. Oba otroka še živita in nimata otrok. Marija je napisala oporoko, da vso njeno premoženje dobi njena sestrična. Marijina otroka sta v skladu z zakonom nujna dediča, zato sta upravičena do nujnega deleža. Tako lahko od zapuščine uveljavljata polovico tistega, kar bi pridobila pri zakonitem dedovanju.
Razumevanje dedovanja ni enostavno. Če imate več vprašanj o nujnem deležu, se obrnite na odvetnika, ki vam bo lahko več obrazložil in svetoval.