26 JUN

Osnovne značilnosti anogenitalnih bradavic ali kondilomov

26.06.2024 11:22 MEDILASE d.o.o. ZDRAVJE VIR

Kondilomi se razvijejo zaradi okužbe s HPV virusi, ki se prenašajo preko neposrednega stika z okuženo kožo ali sluznicami, pa tudi preko odpadlih keratinocitov okužene osebe. Te bradavice najpogosteje nastanejo na drobnih poškodbah kože in sluznic, predvsem na vhodu v nožnico, na malih sramnih ustnicah, ščegetavčku in ob izvodilu sečnice.

Prav tako so pogosto prisotne v spodnji tretjini nožnice, perianalni regiji in na anusu, čeprav analni spolni odnosi niso nujni za njihovo širitev. Kondilomi se lahko širijo na ritnice, pregibe, presredek in velike sramne ustnice, vse do venerinega grička. Britje spolovila lahko še dodatno pospeši njihovo širitev. Moški so običajno le prenašalci HPV, medtem ko se pri njih kondilomi redko razvijejo.

Vrste kondilomov

Kondilomi so opazni zaradi svoje raznolikosti v obliki in velikosti. Poznamo več vrst kondilomov, med katerimi so bodičasti, ploščati, gigantski, ravni, mikrokondilomi in kondilomatozni karcinom. Bodičasti kondilomi so najpogostejši in imajo različen videz. Pogosto se združujejo v papilarne in verukozne oblike ter lahko tvorijo cvetačast videz, ko se več papilarnih bradavic združi v enotno strukturo. Na otip so mehki, s površino, ki izrašča drobne bodice, v vsaki pa je s kolposkopom vidna kapilarica.

Najpogostejši so na zadnji komisuri, malih sramnih ustnicah in spodnji tretjini nožnice. Barvno variirajo od svetlejših odtenkov kože do zelo temnih oblik, slednje pa je priporočljivo histološko preveriti. Ploščati kondilomi se dvignejo nad površino, so gladki in svetlikajoči, ter običajno temnejši od okolice. Pojavljajo se posamezno ali združeni v širše lezije, pogosto na delih spolovila z dlakami in na presredku. Običajno so posledica okužbe s HPV tipoma 3 in 4.

Laserska vaporizacija kondilomov

Laserska vaporizacija se je izkazala za odličen način zdravljenja kondilomov. Laser energijo usmeri v bradavice, ki se nato dobesedno spremenijo v paro, kar omogoča natančno kontrolo nad globino in obsegom posega, pri čemer minimalno škoduje okoliškemu zdravemu tkivu. Pred začetkom posega se območje anestezira z lokalnim anestetikom, kar zmanjša nelagodje med posegom.

Bolnice ne čutijo bolečine, saj anestetični učinek nastopi takoj po injiciranju. Para, ki nastane med vaporizacijo, se učinkovito odstrani v poseben filter, kar preprečuje širjenje virusa v zraku. Po anesteziji se lahko pojavita blag pekoč občutek in zmerna bolečina ob uriniranju, ki pa običajno minejo v nekaj urah. Proces celjenja je hitrejši pri manjših spremembah in lahko traja do šest tednov pri obsežnejših primerih.