1
OKT
Razdedinjenje
Pred samim razdedinjenjem pa je treba pojasniti, zakaj je ta institut pomemben. Pri dedovanju obstajata na tipa dedovanja - dedovanje po zakonu ali z oporoko. V primeru, da zapustnik ni napisal pravnoveljavne oporoke, se premoženje zapustnika razdeli po določbah Zakona o dedovanju. Če pa je oporočitev napisal veljavno oporoko, pa se upošteva njegova zadnja volja. A imajo po zakonu določeni sorodniki pravico do nujnega deleža. Če je zapustnikova želja, da zaradi določenih razlogov nujni dediči ne dobijo svojega nujnega deleža, pa je na voljo institut razdedinjenja.
Zapustnik lahko svojega dednega upravičenca razdedini le v točno določenih primerih, ki jih opredeljuje zakon. Oporočitelj lahko razdedini dediča, ki ima pravico do nujnega deleža:
- če se je ta s kršitvijo kakšne zakonite ali moralne dolžnosti huje pregrešil nad zapustnikom;
- če je naklepoma storil kakšno hujše kaznivo dejanje zoper njega ali zoper njegovega zakonca, otroka, posvojenca, ali starše;
- če se je vdal brezdelju in nepoštenemu življenju.
Vedeti je treba, da je razdedinjenje lahko popolno ali delno. Tako ga lahko razdedini za celoten dedni delež ali le njegov del.
Zaključimo lahko, da ima zapustnik ali oporočitelj po zakonu pravico, da določenemu dediču ne zapusti nobenega premoženja, ki mu načeloma priprada, ali pa mu ne zapusti le določen del. Seveda pa morajo obstajati alternativno določeni razlogi v skladu z Zakonom o dedovanju.