16
NOV
Vrste anksioznih motenj
Generalizirana anksioznost. Je anksiozna motnja, ki traja dlje časa in se najpogosteje pojavi zaradi denarnih, partnerskih ali kariernih težav. Pacienti se pogosto ne zavedajo, zakaj so napeti. Svojih skrbi se ne morejo znebiti, tudi če vedo, da so skrbi nesmiselne. Sprostiti se ne morejo niti ponoči, zato pride do težav s spanjem, skrbi pa običajno spremljajo tudi številne telesne težave, npr. glavoboli, potenje, drgetanje in težko dihanje.
Panična motnja. Gre za ponavljajoče se napade panike brez zunanjega vzroka. Bolnike nenadoma napade močan občutek strahu, ki v nekaj minutah ali uri izgine.
Socialna fobija. Kaže se kot pretiran, bolezenski strah pred drugimi ljudmi, še posebno če je pacient v središču pozornosti, ko mora na primer nastopati pred skupino ljudi. Strah pred kritiko in javnim nastopanjem je čisto normalna reakcija, vendar je pri bolnikih s socialno fobijo ta pretirano izražena. Lahko se stopnjuje do strahu pred prehranjevanjem v lokalu ali pisanjem v prisotnosti drugih ljudi. Nepomembne napake se jim zdijo grozne, počutijo se kot da ne znajo obvladati takih situacij, zato se jim najraje kar izognejo, se izolirajo od drugih ljudi. Na delovnem mestu, ki zahteva stike z ljudmi, so zaradi tega neuspešni.
Specifične fobije. So pogoste in predstavljajo strah pred določenim objektom ali situacijo. Več kot eden izmed 10 ljudi se pretirano boji pajkov, kač, grmenja ali letenja. Čeprav se osebe, ki trpijo za temi fobijami zavedajo, da strah ni smiseln, se ga ne morejo znebiti. Kljub strahu pa se večina uspe tem situacijam pravočasno izogniti, tako da jim fobija ne povzroča bistvenih težav.
Obsesivno-kompulzivna motnja. Bolnike z obsesivno-kompulzivno motnjo preplavljajo moteče misli, ki jih ne morejo nadzorovati. Da bi se znebili teh misli, ponavljajo določena dejanja, npr. preverjajo, ali so zaklenili avtomobil ali stanovanje, ali pa si kar naprej umivajo roke. Zdi se jim, da se bo zgodilo nekaj hudega, če tega ne bodo naredili. Vedo, da to nima smisla, vendar ne morejo spremeniti neželenega ravnanja oz. razmišljanja, ker se podredijo lastni tesnobi.